Dolar, Mladen (1951–)

DOLAR, Mladen, filozof, urednik, prevajalec (r. 29. 1. 1951, Maribor). Oče Jaro Dolar, bibliotekar, urednik, gledališčnik, prevajalec, mati Milena Dolar, r. Ančić, bančna uslužbenka. Ded Anton Dolar, klasični filolog, publicist, Maistrov borec, teta Ljudmila Dolar Mantuani, geologinja, ženi Eva D. Bahovec, filozofinja, feministka (por. 1982–2020), in Diana Koloini, dramaturginja, hči Kaja Dolar, jezikoslovka.

Z družino se je 1964 iz rojstnega Maribora preselil v Ljubljano. Po opravljeni maturi na II. gimnaziji v Ljubljani (1969) je študiral filozofijo in francoščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), kjer je aktivno sodeloval pri študentskem gibanju in postal tudi glavni urednik revije Tribuna (1971–72). Po nekaj letih bivanja v Veliki Britaniji in na Švedskem je 1978 dokončal študij z nalogo Protislovja in alternative v marksističnih analizah fašizma ter postal član uredništva revije Problemi (od 1975, 1981–85 tudi odgovorni urednik). Študij je nadaljeval na univerzi v Parizu (L'université Paris VIII) (1979/80) in na univerzi v Westminstru v Londonu (1989/90). Na UL je 1992 doktoriral z disertacijo Heglova fenomenologija duha: dialektika zavesti in samozavedanja. Na Oddelku za filozofijo FF UL se je zaposlil 1980, sprva kot stažist, 1984 je pridobil naziv asistent, 1992 je postal docent za nemško klasično filozofijo, 1998 izredni profesor ter 2010 redni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo. Kot mentor ali predavatelj je zaznamoval številne generacije študentov, njegova dobro obiskana predavanja so slovela po kakovosti, aktualnosti in izvirnosti.

S Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom idr. je bil soustanovitelj Društva za teoretsko psihoanalizo (1982), skupine teoretikov, ki so se sprva doma, zatem pa tudi v širšem jugoslovanskem in mednarodnem prostoru uveljavili s svojo izvirno navezavo filozofije in lakanovske psihoanalize, interpretacij politike, umetnosti in kulture v širšem smislu, obenem pa s svojim širšim družbenim delovanjem kot skupina podobno mislečih posameznikov, ki so močno zaznamovali osemdeseta leta 20. stoletja. Kot odgovorni urednik revije Problemi in vse od ustanovitve tudi kot član uredništva zbirke Analecta je skozi več desetletij slovenski kulturni in znanstveni prostor seznanjal z najnovejšimi tokovi domače in tuje sodobne misli ne le s področja filozofije, pač pa tudi umetnosti in kulture nasploh. Kot teoretik je deloval tudi na področju filma (serija mednarodnih simpozijev filmske teorije in kritike Jesenska filmska šola revije Ekran, zborniki o Alfredu Hitchcocku, Ernstu Lubitchu itd.) in glasbe (navezava na punk in Neue Slowenische Kunst (NSK) ter interpretacija klasične glasbe in opere), hkrati pa je ostajal družbeno angažiran (tudi kot občasni kolumnist revije Mladina in od 1988 član Odbora za varstvo človekovih pravic). V devetdesetih letih 20. stoletja je izdal dve knjigi o Georgu Wilhelmu Friederichu Heglu (1990, 1992), vse bolj se je uveljavljal v nemško govorečem prostoru (Društvo za teoretsko psihoanalizo je izdalo nekaj številk revije Wo es War, sodeloval je z novoustanovljeno založbo Turia + Kant na Dunaju), pa tudi na angleško govorečem območju, kjer je sodeloval pri nekaterih odmevnih zbornikih.

Od 2003 je na Oddelku za filozofijo FF UL predaval samo na doktorskem študiju in drugi bolonjski stopnji ter se tam zaposlil kot raziskovalec (višji znanstveni sodelavec, od 2004 kot znanstveni svetnik). Postopoma je postajal vse bolj aktiven v mednarodnem akademskem prostoru, kjer je bil znan kot eden izmed temeljnih predstavnikov mednarodno uveljavljene t. i. ljubljanske lakanovske šole. V tujini je raziskovalno sodeloval 2000–01 na inštitutu za kulturološke študije v Essnu (Kulturwissenschaftliches Institut, Nemčija), 2010–12 je raziskoval in poučeval na inštitutu Jan Van Eyck v Maastrichtu (Jan Van Eyck Academie, Nizozemska), od 2013 sodeluje kot občasni gostujoči profesor na oddelku za germanistiko na univerzi v Chicagu. Od 2015 redno predava tudi na evropski podiplomski šoli v Saas-Feeju (European Graduate School – EGS, Švica/Valletta) ter na številnih vabljenih predavanjih in konferencah na univerzah po svetu, največ v Združenih državah Amerike (Duke, Princeton, Stanford, Washington University (St. Louis), University of California – UCLA (Los Angeles), Irvine, Harvard, New York University – NYU itd.), pa tudi v Evropi (Nemčija, Švedska, Danska, Finska, Nizozemska, Belgija, Španija, Švica, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Rusija itd.) in drugod (Turčija, Libanon, Indija, Mehika itd.).

Objavil je več kot sto petdeset znanstvenih člankov v akademskih revijah in poglavij v zbornikih. Pri njegovem raziskovalnem delu prihajata do izraza velika teoretska širina ter temeljito poznavanje filozofije, družboslovja, humanistike in psihoanalize. Je avtor številnih spremnih besedil v slovenskih prevodnih izdajah, člankov in poglavij, sicer pa je priznan in uveljavljen specialist za nemško klasično filozofijo (zlasti za Hegla in njegovo Fenomenologijo duha), francoski strukturalizem (Claude Lévi-Strauss, Michel Foucault, Jacques Derrida), teoretsko psihoanalizo (Sigmund Freud, Jacques Lacan), film, literaturo itd. Najbolj mednarodno znan in uveljavljen je postal s knjigo O glasu (2003, angleški prevod A Voice and Nothing More, 2006, sledili so prevodi v številne druge tuje jezike – bolgarščino, danščino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, ruščino, srbščino, španščino, turščino, ukrajinščino itd.).