Firtaler, Bartlmä (okoli 1480–okoli 1535)

Poznogotski stavbenik in arhitekt južnotirolskega rodu, ki je v prvi tretjini 16. stoletja deloval na Vzhodnem Tirolskem, Koroškem in Gorenjskem.

★

okoli 1480

San Candido, Italija

†

okoli 1535

neznano

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

oče:

Firtaler, Andre

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1025220" corresp="nsb-text.xml#nsb01419" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025220/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Bartlmä</forename>
            <surname>Firtaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlmä</forename>
            <surname>Viertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlmä</forename>
            <surname>Fiertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlme</forename>
            <surname>Firtaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Partolome</forename>
            <surname>Fiertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bertlome</forename>
            <surname>Fiertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlme</forename>
            <surname>Firthaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartholomae</forename>
            <surname>Firthaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Barthlmä</forename>
            <surname>Viertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlme</forename>
            <surname>Viertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartholomä</forename>
            <surname>Viertaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Barthlmä</forename>
            <surname>Virtaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartholomä</forename>
            <surname>Virtaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlmä</forename>
            <surname>Virtaller</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartholomae</forename>
            <surname>Virtler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Barthlmä</forename>
            <surname>Virtler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlme</forename>
            <surname>Virtaler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartholomä</forename>
            <surname>Virtler</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Bartlme</forename>
            <surname>Virtler</surname>
          </persName>
          <note>Poznogotski stavbenik in arhitekt južnotirolskega rodu, ki je v prvi tretjini
      16. stoletja deloval na Vzhodnem Tirolskem, Koroškem in Gorenjskem.</note>
          <occupation scheme="#occupation" code="#stavbenik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#arhitekt"/>
          <birth>
            <date type="around" when="1480">ok. 1480</date>
            <placeName>
              <settlement>San Candido</settlement>
              <settlement xml:lang="de">Innichen</settlement>
              <country>Italija</country>
              <geo>46.7300428 12.2805214</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date type="around" when="1535">ok. 1535</date>
            <placeName>
              <settlement>neznano</settlement>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Novi Slovenski biografski leksikon

FIRTALER (VIERTALER), Bartlmä (Bartlmä Fiertaler, Bartlme Firtaler, Partolome Fiertaler, Bertlome Fiertaler, Bartlme Firthaler, Bartholomae Firthaler, Barthlmä Viertaler, Bartlme Viertaler, Bartholomä Viertaler, Barthlmä Virtaler, Bartholomä Virtaler, Bartlmä Virtaller, Bartholomae Virtler, Barthlmä Virtler, Bartlme Virtaler, Bartholomä Virtler, Bartlme Virtler), stavbenik, arhitekt (r. ok. 1480, Innichen/San Candido, Italija; u. ok. 1535, neznan kraj). Oče Andre Firtaler, stavbenik.

Stavbenik južnotirolskega rodu, katerega delovanje je izpričano 1505–35. Poklica se je bržkone izučil v očetovi delavnici, s katerim je 1505 sodeloval pri gradnji kapele v gradu Stein ob Dravi. Njegovo prvo samostojno delo je Mihaelova cerkev v Lienzu (1511), kjer je prvič uporabil t. i. zankasti obok (nem. Schlingrippengewölbe), obočno shemo, sestavljeno izključno iz ukrivljenih reber, ki postajajo vse tanjša in postopoma dobivajo vegetabilne oblike (npr. zaključki reber v obliki želodov) ter imajo predvsem dekorativno in ne več nosilne funkcije. Omenjeni sistem je nadalje razvijal v naslednjih letih, ko se je težišče mojstrovega delovanja preselilo na Koroško. Lep primer tega razvoja je obokanje prezbiterija cerkve v Laasu v Ziljski dolini (1516) ter podnožja zvonika v Maria Luggauu (1520), sledita pa identični obočni shemi v Kranjski Gori (ok. 1520) in Bistrici ob Dravi (1521), kjer se na temenu oboka prvič pojavijo rozete, ki se ne povezujejo z nobenim nosilnim rebrom, v Bistrici pa pod zahodno emporo tudi motiv okleščenih vej. Zadnjo fazo in vrhunec razvoja, ko postanejo rebra še tanjša in popolnoma vegetabilnih oblik, predstavljata obokanji ladij cerkva v Kočah (Kötschach) v Ziljski dolini (1527) in Laasu (1535). Preplet reber je zdaj le prilepljen na površino oboka, tradicionalni kamen pa je kot material zamenjal štuk.

Ob pomanjkanju biografskih podatkov obstaja odprto vprašanje izhodišč in vzorov za Firtalerjeve obočne sheme. Najverjetneje se zdi, da je nove arhitekturne rešitve spoznal med Dunajem, Češko in avstrijskim Podonavjem, kjer so se zankaste obočne sheme začele pojavljati na prelomu stoletja predvsem v krogu arhitekta Benedikta Rejta; neposredni stik med mojstroma ni povsem izključen. Kljub temu Firtaler ni ostal zgolj posnemovalec domnevnih vzorov, marveč je bil sposoben razvijati arhitektonske rešitve na izrazito individualen način. Tako je s svojimi obočnimi shemami postal eden najizvirnejših arhitektov zadnje faze razvoja pozne gotike v širšem vzhodnoalpskem prostoru.

Dela

C. sv. Mihaela, 1511, Lienz, Avstrija.

P. c. sv. Jerneja in Andreja, prezbiterij 1516, obokanje ladje 1535, Laas, Avstrija.

Obokanje podnožja zvonika Marijine romarske cerkve, 1520, Maria Luggau, Avstrija.

Obokanje ladje in zahodna empora ž. c. sv. Jurija, 1521, Bistrica ob Dravi/Feistritz a. d. Drau, Avstrija.

Obokanje ladje ž. c. Marijinega vnebovzetja, 1520, Kranjska Gora.

Ž. c. sv. Marije, 1527, Koče/Kötschach, Avstrija.

Viri in literatura

Walter Buchowiecki: Die gotischen Kirchen Österreichs, Wien, 1952, 400–402.

Gottfried Biedermann: Der Beitrag Kärntens zur Entwicklung gotischer Baukunst, Acta Historiae Artium Academiae Scientiarum Hungaricae (Budapest), 23, 1977, 29–33.

Günter Brucher: Gotische Baukunst in Österreich, Salzburg - Wien, 1990, 282–284, 297–298.

Gotika v Sloveniji, Ljubljana, 1995, 118–119.

Walter Brauneis: Bartlme Viertaler – Ein Kärntner Baumeister der Spätgotik und seine Bauten in Kärnten und Tirol, Studien zur Geshichte von Millstatt und Kärnten : Vorträge der Millstätter Symposien 1981–1995, Klagenfurt, 1997, 623–638.

Samo Štefanac: Bartlmä Viertaler und dessen Stellung in der Architektur des frühen 16. Jahrhunderts in den östlichen Alpenländern, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1998, Millstatt, 1998, 12–20.

Die Kunstdenkmäler Österreichs, Dehio Kärnten, 2001, 1112 (Künstlerverzeichnis mit Architekt und Baumeister Bartlmä Firtaler (Vierthaler)).

Geschichte der bildenden Kunst in Österreich : 3: Spätmittelalter und Renaissance, München - Berlin - London - New York, 2003, 206–208.

Kratice in krajšave

Samo Štefanac

Objavljeno: 2024

Zadnja redakcija: 31. januar 2024

Štefanac, Samo: Firtaler, Bartlmä (okoli 1480–okoli 1535). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025220/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Firtaler, Bartlmä (okoli 1480–okoli 1535)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Firtaler, Bartlmä (okoli 1480–okoli 1535)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Novi Slovenski biografski leksikon

Dela

Viri in literatura

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine