Novi Slovenski biografski leksikon
FIRTALER (VIERTALER), Bartlmä (Bartlmä Fiertaler, Bartlme Firtaler, Partolome Fiertaler, Bertlome Fiertaler, Bartlme Firthaler, Bartholomae Firthaler, Barthlmä Viertaler, Bartlme Viertaler, Bartholomä Viertaler, Barthlmä Virtaler, Bartholomä Virtaler, Bartlmä Virtaller, Bartholomae Virtler, Barthlmä Virtler, Bartlme Virtaler, Bartholomä Virtler, Bartlme Virtler), stavbenik, arhitekt (r. ok. 1480, Innichen/San Candido, Italija; u. ok. 1535, neznan kraj). Oče Andre Firtaler, stavbenik.
Stavbenik južnotirolskega rodu, katerega delovanje je izpričano 1505–35. Poklica se je bržkone izučil v očetovi delavnici, s katerim je 1505 sodeloval pri gradnji kapele v gradu Stein ob Dravi. Njegovo prvo samostojno delo je Mihaelova cerkev v Lienzu (1511), kjer je prvič uporabil t. i. zankasti obok (nem. Schlingrippengewölbe), obočno shemo, sestavljeno izključno iz ukrivljenih reber, ki postajajo vse tanjša in postopoma dobivajo vegetabilne oblike (npr. zaključki reber v obliki želodov) ter imajo predvsem dekorativno in ne več nosilne funkcije. Omenjeni sistem je nadalje razvijal v naslednjih letih, ko se je težišče mojstrovega delovanja preselilo na Koroško. Lep primer tega razvoja je obokanje prezbiterija cerkve v Laasu v Ziljski dolini (1516) ter podnožja zvonika v Maria Luggauu (1520), sledita pa identični obočni shemi v Kranjski Gori (ok. 1520) in Bistrici ob Dravi (1521), kjer se na temenu oboka prvič pojavijo rozete, ki se ne povezujejo z nobenim nosilnim rebrom, v Bistrici pa pod zahodno emporo tudi motiv okleščenih vej. Zadnjo fazo in vrhunec razvoja, ko postanejo rebra še tanjša in popolnoma vegetabilnih oblik, predstavljata obokanji ladij cerkva v Kočah (Kötschach) v Ziljski dolini (1527) in Laasu (1535). Preplet reber je zdaj le prilepljen na površino oboka, tradicionalni kamen pa je kot material zamenjal štuk.
Ob pomanjkanju biografskih podatkov obstaja odprto vprašanje izhodišč in vzorov za Firtalerjeve obočne sheme. Najverjetneje se zdi, da je nove arhitekturne rešitve spoznal med Dunajem, Češko in avstrijskim Podonavjem, kjer so se zankaste obočne sheme začele pojavljati na prelomu stoletja predvsem v krogu arhitekta Benedikta Rejta; neposredni stik med mojstroma ni povsem izključen. Kljub temu Firtaler ni ostal zgolj posnemovalec domnevnih vzorov, marveč je bil sposoben razvijati arhitektonske rešitve na izrazito individualen način. Tako je s svojimi obočnimi shemami postal eden najizvirnejših arhitektov zadnje faze razvoja pozne gotike v širšem vzhodnoalpskem prostoru.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine