Dintinjana, Bojan (1954–)

DINTINJANA, Bojan, fizik, astronom (r. 2. 10. 1954, Koper). Oče Vladimir Dintinjana, sodnik, mati Nada, r. Zubalič, računovodkinja.

Osnovno šolo je obiskoval v Kopru. V petem razredu je sam izdelal radijski sprejemnik. Gimnazijo je obiskoval v Piranu, 1973 je maturiral. 1981 je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani (UL) diplomiral iz fizike z delom Zvezdni fotometer. Po diplomi se je kot strokovni sodelavec zaposlil na FNT, kasneje na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF), kjer je ostal do upokojitve 2023. Po upokojitvi še naprej sodeluje s FMF.

Kot znanstveni inženir je sodeloval pri razvoju in postavljanju vrste teleskopov in merilnih sistemov za astronomska opazovanja. Razvil je fotometer, s katerim je opravil meritve več zvezd. 1988 je izdelal prvi 25-cm avtomatski robotski teleskop v jugovzhodni Evropi; postavili so ga na Astronomskem observatoriju Golovec (AO). V tistem obdobju komercialni teleskopi niso bili dostopni, zato so bile vse komponente z izjemo zrcala domače izdelave. Teleskop je bil opremljen z detektorjem CCD (charge-coupled device) in se je uporabljal za meritve sija supernov, spektakularnih eksplozij zvezd, ob katerih se v zelo kratkem času sprostijo velikanske količine energije. Supernove so redki, a z astronomskega vidika zanimivi in pomembni dogodki. 1991 je izdelal večji, 36-cm robotski teleskop na osnovi optike C14, s katerim je izmeril krivulje spremenljivih zvezd in sodeloval pri raziskovalnih nalogah astronomske skupine na fakulteti.

1995 je sodeloval pri izdelavi robotskega teleskopa ACIT, ki je postavljen na Astronomskem observatoriju Črni Vrh (OČV). Teleskop je opremljen z 19-cm namensko kamero ravnega polja (flat field). To je bilo obdobje, v katerem se je začelo sistematično pregledovanje neba za odkrivanje nebesnih teles in novih pojavov. Od 1999 sodeluje pri projektu PIKA (Projekt iskanja kometov in asteroidov) na OČV, kjer je napisal programe za samodejno robotsko opazovanje, za iskanje supernov in za snemanje zasijev sevanja gama (Gamma Ray Burst, GRB). Rezultat tega projekta je 661 na novo odkritih asteroidov, 2 kometa, 28 supernov, 3 spremenljive zvezde in 7 GRB. Slovenski astronomi so nekaj asteroidov tudi poimenovali, npr. 9674 Slovenija (1998 QU15), 14966 Jurijvega (1997 OU2) (po matematiku Juriju Vegi s konca 18. stoletja), 15071 Hallerstein (1999 BN12) (po astronomu iz 18. stoletja Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu), 19612 Noordung (1999 OO) (po vesoljskem pionirju Hermanu Potočniku Noordungu) in 19633 Rusjan (1999 RX42) (po letalskem pionirju Edvardu Rusjanu).

Sodeloval je pri projektiranju in izgradnji 60-cm robotskega teleskopa Cichotcki na OČV (2000), za teleskop je napisal tudi kontrolno programje. Teleskop je bil poimenovan po Brunu Cichotckem, inženirju in ljubiteljskem astronomu. 2001 je sodeloval pri projektiranju 70-cm teleskopa Vega (po Juriju Vegi) na AO, izdelal je pogonski sistem in kontrolno programje. 2015 je na AO vodil postavitev robotizirane 3-m kupole in 25-cm teleskopa, namenjenega za študentska opazovanja na daljavo. 2023 je sodeloval pri postavitvi 80-cm teleskopa ASA na AO. Zadnja omenjena teleskopa sta komercialne izdelave in sta bila kupljena v okviru raziskovalnega programa.

Od zaposlitve na FNT do upokojitve je vodil vaje za študente fizike in astronomije, pripravljal je opazovalne projekte, vodil opazovanja s teleskopi, obdelavo podatkov in analizo slik. Robotiziran teleskop se je odlično izkazal med zaprtjem fakultete med pandemijo COVID-19, ko so študenti vaje lahko nemoteno opravljali od doma.

S kolegi, med katerimi so najpogosteje Herman Mikuž, Andrej Čadež in Tomaž Zwitter, je objavil šest izvirnih znanstvenih člankov ter serijo poljudnih in strokovnih prispevkov, v katerih je poročal o astronomskih opazovanjih. Pisal je za revije Spika, Življenje in tehnika, Presek in druge. Od 1993 je urednik revije Naše nebo: astronomske efemeride. Od ustanovitve 1980 je aktiven član Astronomskega društva Javornik.