Dabo, Radoslav (1936–2023)

DABO, Radoslav, prevajalec, pesnik, urednik (r. 4. 10. 1936 (R. Dabo navaja 10. 10. 1936), Novalja, Pag, Hrvaška ; u. 8. 9. 2023, Ormož, pokopan v Novalji, otok Pag, Hrvaška). Oče Radoslav Dabo, fotograf, mati Jela Dabo, r. Skunca.

Srednjo šolo je obiskoval na Sušaku, v Zadru in Zagrebu. Prvič se je zaposlil 1954 kot novinar pri Vjesniku. 1956 je začel študirati materinščino in likovni pouk na zagrebški višji pedagoški šoli, vendar študija zaradi dela in slabega zdravja ni dokončal. Nato se je 1959 vpisal na filozofsko fakulteto v Zadru, smer hrvaški in srbski jezik s književnostjo jugoslovanskih narodov in zgodovino. Ob študiju je honorarno pisal za Narodni list in vodil tisk pri Jugotankerju. Kot uspešen študent je 1961 pridobil štipendijo sekretariata za prosveto in kulturo ter iz Zadra odšel študirat na Filozofsko fakulteto v Ljubljano, da bi se bolje seznanil s slovensko književnostjo. 1964 je tam študij zaključil z odličnim uspehom in naslednje leto prejel študentsko Prešernovo nagrado.

1965 se je zaposlil na Pedagoški akademiji v Ljubljani (od 1975 del Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, od 1991 kot Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), kjer je 1973 postal redni profesor za predmeta srbska in hrvaška književnost in srbohrvaški jezik. Upokojil se je 1992.

Proučeval je novejšo hrvaško in srbsko književnost. Pri svojem delu je posebno pozornost posvečal kompoziciji, snovni tipologiji in drugim strukturnim značilnostim besedila. Veliko se je ukvarjal s prevajanjem v hrvaški jezik, s čimer je nadaljeval tudi po upokojitvi. V središču njegovega prevajanja je bila predvsem poezija. V hrvaški jezik je prevedel dela številnih uveljavljenih slovenskih pesnic in pesnikov, npr. Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Ivana Minattija, Petra Semoliča, Cirila Zlobca, Gregorja Strniše, Saše Vegri, Maje Vidmar, Svetlane Makarovič in drugih. Pripravil je antologijo slovenske lirike, za katero je izbral in prevedel prek 7.000 verzov 39 slovenskih pesnikov od Srečka Kosovela do Petra Semoliča. Poleg antologije slovenske poezije je pripravil še izbor poezije hrvaške in srbske moderne ter novejše hrvaške in srbske poezije v slovenskem jeziku.

Za izjemne dosežke za prevajanje, posredovanje in promocijo slovenske književnosti v svetu je 2003 prejel Župančičevo listino, ki mu jo je podelilo Društvo slovenskih pisateljev (DSP).