Ferenčak, Štefan Alojzij (1940–2020)

FERENČAK, Štefan Alojzij (Štefan Ferenčak, akronim ŠAF), izseljenski organizator, muzikolog, teolog (r. 11. 5. 1940, Odranci; u. 7. 2. 2020, Maribor, pokopan v Veržeju). Oče Štefan Ferenčak, kmet, mati Marija Ferenčak, r. Gabor.

Po osnovni šoli v Odrancih in nižji gimnaziji v Črenšovcih (1946–54) je odšel v višjo gimnazijo na Reko in od tam v Zadar, kjer je obiskoval nadškofijsko klasično gimnazijo (1954–59) ter 1959 maturiral. Že takrat se je uveljavil kot zborovodja in član več glasbenih skupin. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti (TEOF) v Ljubljani (1960–66), duhovniško posvečenje je prejel 1965 v Ljubljani. Deloval je v župniji Ljubljana - Kodeljevo (1966–73) in nato študij z več prekinitvami nadaljeval na oddelku za muzikologijo univerze na Dunaju (1973–93). Na istem oddelku je magistriral z delom Das Georgi-Brauchtum in Slowenien/Jugoslawien: der Versuch einer religionswissenschaftlichen Analyse (1979) in doktoriral z disertacijo Lepa si, lepa si, roža Marija=Schön bist du, schön bist du, Rose Maria: ein Beispiel historischer Volksmusikforschung (1993). V času študija je deloval v več dunajskih župnijah (Altmannsdorf, Trautmannsdorf, Sarasdorf, Höbersdorf), vmes je bil župnik na Uncu (1981–82).

Ustanovil je Slovenski pastoralni center na Dunaju (1983) in bil do 1988 njegov rektor; ob skrbi za urejanje prostorov in poslovanje pastoralnega središča je ustanovil in vodil mešani pevski zbor, mladinski zbor, moški pevski zbor koroških študentov, tamburaški ansambel ter dva mladinska ansambla. Po vrnitvi v Slovenijo 1989 je deloval kot pedagog za cerkveno glasbo. Bil je ravnatelj Škofijske orgelske šole (ŠOŠ) v Mariboru (1990–2009), ravnatelj stolnega kora v Mariboru (1990–91), strokovni svetovalec orglarskih delavnic pri izdelavi novih orgel in sodelavec pri reviji Cerkveni glasbenik. Za učence ŠOŠ je pripravil dva učbenika, poskrbel za nove orgle v šoli in za usposobljeno učiteljsko ekipo. Ob 25-letnici ŠOŠ je izdal knjigo Izobraževanje cerkvenih glasbenikov v mariborski škofiji od Slomška do danes. Dejaven je bil kot učitelj cerkvene glasbe in liturgičnega petja na mariborskem oddelku TEOF (1990–2008) ter nato še v Ljubljani (2003–07); za docenta s področja liturgike je bil izvoljen 2004. Predaval je tudi nemški jezik. Razprave je objavljal v revijah Cerkveni glasbenik, Traditiones, Stopinje, Sveta Cecilija (Zagreb), Singende Kirche (Dunaj), Jahrbuch des Österreichischen Volksliedwerkes (Dunaj) in I.A.H. Bulletin (Nizozemska). Bil je zborovodja mešanega pevskega zbora Prihova (1993–2008). Na mariborskem radiu je pripravljal mesečne oddaje Župnijski zbori pojo (1995–2003) in oblikoval več kot sto feljtonsko-dokumentarnih oddaj s področja sakralne glasbe. Kot strokovnjak in usmerjevalec je na več krajih spremljal etno glasbene skupine pevcev in pevk ter občasno sodeloval pri revijah župnijskih pevskih zborov s področja mariborske škofije. Na zborovanju mednarodnega združenja za himnologijo je imel 2001 predavanje Cerkvena ljudska pesem in slovenska narodna identiteta. V priložnostnih publikacijah je predstavljal nove orgle v slovenskih cerkvah in glasbenih šolah. Pevsko srečanje Stičišče, ki ga je od 1999 v okviru Kozarjevih dnevov strokovno vodil Ferenčak, je postalo tradicionalno in ga vsako leto pripravlja kulturno društvo Osem src Odranci ter z njim ohranja ljudsko pesem, staro godbo in plese. Ob prireditvi sta izšli publikaciji Odimo spejvat (2000, 2003), ki vsebujeta tematske zbirke ljudskih pesmi ter študije o ljudski pesmi, srečanjih ljudskih pevk in pevcev, kolednicah ter legendarnih in priložnostih ljudskih pesmih v Pomurju ter na avstrijskem Koroškem. Ustvaril je obsežno zbirko najstarejših cerkvenih pesmaric in molitvenikov z območja srednje Evrope. Pri svojem raziskovalnem delu je dajal osrednje mesto slovenskemu ljudskemu pevskemu izročilu ter njegovim povezavam s pevskim izročilom drugih evropskih narodov. Zapustil je več izvirnih skladb in priredb cerkvenih in svetnih skladb za različne sestave. V referatih na mednarodnih zborovanjih in v razpravah je obravnaval več slovenskih izdelovalcev orgel in cerkvenih skladateljev (Matija Tomc, Stanko Premrl, Hugolin Sattner). Pripravil je več zgodovinsko-liturgičnih in glasbenih pregledov dejavnosti slovenskih salezijancev na teh področjih.

Bil je član predsedstva mednarodnega delovnega združenja za himnologijo (1999–2011). Občina Odranci ga je 2015 imenovala za častnega občana.