Doltar, Josip (1858–1930)

DOLTAR, Josip, mlinar, žagar, livar, župan (r. 22. 3. 1858, Gradac, Metlika; u. 15. 4. 1930, Črnomelj). Oče Matija Doltar, kajžar, mati Marjeta Doltar, r. Schweiger.

V Črnomlju je 1871 končal dvorazredno šolo, drugi podatki o njegovi izobrazbi se niso ohranili. Nato se je izučil za mlinarja, kar je družini omogočilo najem grajskega mlina ob Lahinji v Črnomlju (1880–92). Že v tem obdobju je prevzemal večje gradbene posle v Beli krajini, mdr. gradnjo deželne šole v Petrovi vasi (1887) in meščanske šole v Črnomlju (1888–90). Po nakupu posesti s parno žago ob Dobličici, kjer je dogradil mlin in gospodarske objekte, je postal samostojni obrtnik. Bil je med prvimi člani črnomaljske obrtne zadruge, ustanovljene 1897. Istega leta je odšel v Ameriko, v jeklarsko-železarsko središče Joliet. Po vrnitvi je širil posle in posest ter se vnovič vključil v lokalno politiko kot pristaš katoliškega tabora. V mestni odbor je bil prvič izvoljen 1896, nato pa zopet 1907 kot povratnik iz Amerike. Župan Črnomlja je postal 1912, leto kasneje tudi okrajni cestni nadzornik. Iz obdobja pred prvo svetovno vojno sta bili največji prometni pridobitvi mesta most nad sotočjem Dobličice in Lahinje, ki je Črnomelj povezal z glavno cesto proti Vinici na meji s Hrvaško (1912), ter železniška povezava z Ljubljano (1914), pri čemer je Doltar odločilno vplival na potek trase belokranjske železniške proge do hrvaške meje skozi Črnomelj, kar sprva ni bilo predvideno.

Konec prve svetovne vojne in razpad Avstro-Ogrske je pričakal kot avstrijakant in pristaš monarhije. Leto pred tem je bil v delegaciji dežele Kranjske, ki se je na Dunaju poklonila novemu cesarju Karlu (1917). Spomladi 1918 je bil med 180 povabljenimi v stanovanje deželnega glavarja Ivana Šusteršiča, kjer so njegovi privrženci izrazili naklonjenost oblikovanju jugoslovanske države pod avstrijsko krono. Po porazu Šusteršičeve ideje in razglasitvi Države SHS je odstopil kot župan. V politiko je vstopil le še ob Šusteršičevem poskusu politične vrnitve, ko je 1923 kandidiral na njegovi listi za jugoslovansko narodno skupščino, ki pa na volitvah ni uspela.

V prvi Jugoslaviji se je ukvarjal z lesno trgovino, cestogradnjo in livarstvom. Livarna sive litine, ki jo je zgradil 1920 na robu svoje posesti, je bila največja obrtna dejavnost v Črnomlju tistega časa. Poškodba in bolezen, slabe poslovne odločitve, prezadolženost in gospodarska kriza so ga 1930 malo pred smrtjo pahnile v stečaj.

Kralj Aleksander ga je odlikoval z redom sv. Save V. reda (1929).