Novi Slovenski biografski leksikon

DOLINAR HROVAT, Andrejka (rojstno ime Andrejka Dolinar, Andrea Maria Dolinar, Andrea Dolinar Hrovat, Andrea Maria Dolinar Hrovat), slikarka (r. 17. 2. 1951, Buenos Aires, Argentina). Oče Alojzij Dolinar, slaščičar, mati Barbara Dolinar, r. Lavrenčič. Ded Matija Lavrenčič, pravnik, stric Franc Dolinar, teološki pisec in zgodovinar, sestra Margarita Maria (Marjetka) Dolinar, slikarka.

Otroštvo je preživljala v Buenos Airesu, kjer je končala argentinsko osnovno in srednjo šolo, hkrati pa je obiskovala tudi slovensko osnovno šolo (1957–63) in zaključila Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka (1964–68). Po končani srednji šoli je opravila študij na državni šoli za lepe umetnosti Manuel Belgrano (Escuela Nacional de Bellas Artes Manuel Belgrano, 1970–74), kjer je pridobila naziv učiteljica slikarstva in risanja (1974). Ob študiju se je sprva izpopolnjevala v združenju za spodbujanje lepih umetnosti (Asociacion Estimulo de Bellas Artes, 1970–74), pozneje pa na zasebnih tečajih slovenskega kiparja Franceta Ahčina (1986–89) in pri argentinskem slikarju Heliosu Gagliardiju (1991–2001). 2007–21 je obiskovala lektorat slovenskega jezika na filozofski fakulteti (Facultad de Filosofía y Letras) v Buenos Airesu. Kot učiteljica umetniških ved je bila 1991–92 zaposlena v osnovni šoli Las Nieves v Buenos Airesu (Instituto Nuestra Señora de Las Nieves), 2001–09 je vodila tečaje umetnosti za odrasle v galeriji En Flores Arte (Galería En Flores Arte). Po poroki se je 1975 preselila v Ramos Mejío, predmestje Buenos Airesa. Upokojila se je 2011.

Je predstavnica srednje ali vmesne generacije umetniških ustvarjalcev slovenskega rodu, ki so se v petdesetih letih 20. stoletja rodili v Argentini in so se umetniško izobraževali na argentinskih likovnih akademijah. Spada v skupino argentinskih umetnikov, ki je izšla iz močne kubistične tradicije pod vplivom učencev evropskih kubistov (med njimi Emilio Pettoruti, Xul Solar in Pablo Curatella Manes). Svoj osebni izraz je tako iskala v postmodernistični estetiki ter se oplajala v argentinski krajini in evropski tradiciji.

Pod vplivom študija pri Gagliardiju je zasledovala geometrično oblikovano motiviko, ki je prisotna tudi v kasnejših delih. S serijo Peruti (2000–01) je prešla v bolj samostojen slog in delno abstrakcijo. Od 1995 dalje se je intenzivneje posvečala tudi grafiki, kjer je vzore iskala v delih Paula Cézanna in pri zgodnjem Vasiliju Kandinskem. V manjšem številu grafik obravnava temo povojnih pobojev, medtem ko tem, ki bi bile odraz konfliktnosti etničnih identifikacij, v njenih delih ni zaslediti. Kot slikarka se ni omejevala na določene tematike, čeprav bolj prevladuje narava; zanimala jo je igra črte in ploskve, pozorna je bila na občutenje barve. Tako je v krajinah argentinske Patagonije razkrivala predvsem regionalne specifike in naglase, v barvni skali pa tudi prvobitno likovno tradicijo. Odmevi starih regionalnih kultur so vidni tudi v njenih stilizacijskih postopkih. V zadnjem obdobju se je posvečala naravni motiviki in predvsem ekološkim temam v akrilni tehniki. Družbeno in kulturno je bila aktivna tako v argentinskem umetnostnem okolju kot tudi v slovenski skupnosti v Argentini, saj od 1996 aktivno sodeluje s krovno organizacijo Slovencev v Argentini in deluje v lokalnem slovenskem domu v Ramos Mejíi. Od 1997 dalje vodi likovni odsek in organizira razstave pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu.

Od 1989 razstavlja samostojno ali skupinsko v galerijah v Argentini, Braziliji, Sloveniji, Čilu, Španiji, Franciji in Avstriji. Pri likovnem udejstvovanju, predvsem razstavah, najtesneje sodeluje s skupino umetnic, vključenih v gibanje Mujeres en Obra, in s sestro Marjetko Dolinar, prav tako slikarko. Je prejemnica številnih priznanj in nagrad v Argentini, med njimi je prejela drugo nagrado galerije Solo Art (Galería de Arte Monet, Salón Solo Art, 1997), drugo nagrado bienala univerze v Moronu (Bienal de Artes Plásticas de la Universidad de Morón, 1990), dve prvi nagradi Društva samostojnih umetnikov (Sociedad Argentina de Artistas Plásticos Independientes, El Palomar, 1999) ter več nagrad in priznanj Društva argentinskih likovnih umetnikov (Sociedad Argentina de Artistas Plásticos, Buenos Aires, 1993, 2002, 2007).

Dela

Samostojne razstave

Buenos Aires, Argentina, 1989 (Complejo Histórico Cultural Manzana de las Luces).
Foz de Iguazú, Brazilija, 1992 (Galería Hotel Rafain).
Pariz, Francija, 1993 (Salle des Mariages, Mairie de Châtillon, skupaj z Marjetko Dolinar).
Dunaj, Avstrija, 1993 (Slovenski kulturni Center Korotan, skupaj z Marjetko Dolinar).
Buenos Aires, Argentina, 1994, 2005 (Slovenska hiša, Slovenska kulturna akcija).
Buenos Aires, Argentina, 1998 (Fondo Nacional de las Artes, Galería Estación Congreso).
Buenos Aires, Argentina, 2000 (Galería Asiatic Arte).
Viña del Mar, Čile, 2001 (Centro Cultural Palacio Carrasco).
Buenos Aires, Argentina, 2010 (Centro Cultural Borges, skupaj z gibanjem Mujeres en Obra).

Viri in literatura

Arhiv NSBL, osebna mapa.
Vida Gorjup Posinković: Slikarki z dvema domovinama : Andreja in Marjetka Dolinar po razstavah po svetu zdaj tudi doma, Primorske novice, 15. 2. 1994.
Ivan Sedej: Ob otvoritvi likovne razstave SKA, Meddobje, 28, 1994, št. 3/4, 332–334.
Kristina Toplak: »Buenas artes« : ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu, Ljubljana, 2008.
Toplak, Kristina: Dolinar Hrovat, Andrejka (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025100/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine