Novi Slovenski biografski leksikon

DIETRICH, Jožef (Josef Dietrich, Josef von Dietrich, Josef Dietrich von Dietrichsberg), baron, prevoznik, zemljiški posestnik, industrialec, mecen (krščen 23. 9. 1780, Dunaj, Avstrija; u. 21. 7. 1855, Dunaj, Avstrija). Oče Konrad Dietrich, hišni posestnik, prevoznik, mati Elizabeta Dietrich, r. Kriecher.

Rodbina Dietrich se je po nekaterih podatkih sredi 18. stoletja iz Oberpfalza preselila na Dunaj, kjer so se ukvarjali s prevozništvom za potrebe avstrijske vojske. Prvi, ki se je izkazal na tem področju, je bil Peter Dietrich, ki mu je Marija Terezija 1765 podelila plemiški naziv s predikatom Dietrichsberg. Prevozništvo je za njim prevzel pranečak Jožef Dietrich, ki je v času Napoleonovih vojn s to dejavnostjo (in s posojanjem denarja) izjemno obogatel. Zaradi zaslug ga je cesar Franc I. kot ogrski kralj 1819 povzdignil v plemiški stan in ga 1824 povišal v ogrski baronski stan. Na Dunaju je zgradil gledališče, ga v celoti financiral (tudi režiserje in igralce), podpiral pa je tudi druga gledališča in režiserje. Poleg tega je skrbel za predel Dunaja, v katerem je živel. Ob njegovi podpori je bil zgrajen vodovod, ki se po njem imenuje Dietrichsche Wasserleitung.

Še pred pridobitvijo plemiškega naziva je pridobival zemljiško posest. V Spodnji Avstriji je kupil grad Feistritz am Wechsel, na Štajerskem pa tovarno kos v Spittalu na Semmeringu in jeklarno v Mürzzuschlagu. Poleg tega je imel še posest na Ogrskem oz. v aradskem komitatu v današnji Romuniji. Poseben sklop Dietrichove posesti je predstavljala posest na Kranjskem. Od grofa Jožefa Venclja Radetzkega je 1819 kupil gospostvo Neuhaus v Tržiču, h kateremu so sodili še fužine, kosarna in (sicer propadli) plavž. Preuredil je tržiški grad Neuhaus in dal nanj vklesati svoj grb.

Bil je velik podpornik nastajajočega kranjskega Deželnega muzeja. Že kmalu po njegovi ustanovitvi 1821 mu je namenil 488 vzorčnih proizvodov iz svojih tržiških železarskih delavnic, 1823 pa mu je poklonil še zbirko školjk s Haitija in 200 goldinarjev gotovine.

V zakonu z Ano pl. Béra sta se rodili dve hčeri. Starejši Ani je očetovo bogastvo omogočilo, da se je poročila v ugledno družino, in sicer s poljskim knezom Ludvikom Sułkowskim, lastnikom posesti v Bielskem. Anin sin Jožef Sułkowski je po smrti deda Jožefa Dietricha 1855 postal njegov glavni dedič. Med premoženjem, ki ga je Dietrich zapustil vnuku, je bil tudi grad Neuhaus v Tržiču, vendar ga je Sułkowski že 1873 prodal Kranjski industrijski družbi.

Viri in literatura

Arhiv Republike Slovenije, AS 457, Kranjska industrijska družba; AS 788, Gospostvo Neuhaus.
Magyar Országos Levéltár, Budapest, Dietrich család levéltára, P 103.
Österreichisches Staatsarchiv, AVA, Adelsakten, Adelsakte von Dietrich, Peter, 11. VI. 1765.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 340, Lazarinijeva genealoška zbirka, šk. VIII.
Viktor Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič, 1936.
Ivan Mohorič: Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, Ljubljana, 1957.
Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana, 1982.
Miha Preinfalk: Tržiški graščak – Jožef Dietrich in njegov grb, Tržičan, 2. 3. 2009.
Mariano Rugále, Miha Preinfalk: Blagoslovljeni in prekleti : 1. del : plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2010, 54–56.
Mojca Rjavec: Plemiška rodbina Sułkowsky : o življenju nekaterih članov rodbine Sułkowsky od 18. stoletja do danes na ozemlju današnje Poljske, Avstrije, Slovenije, ZDA in Mehike, Koper, 2013 (diplomsko delo).
Miha Preinfalk: Jožef baron Dietrich in njegove povezave z rodbino Sulkowski, Zapomniani książęta? Sułkowscy w XVIII-XX wieku, Katowice, 2016, 143–163.
Jernej Kotar: Od ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani do odhoda kustosa Henrika Freyerja : (1821–1852), Narodni muzej Slovenije : 200 let, Ljubljana, 2021, 23–63.
Preinfalk, Miha: Dietrich, Jožef, baron (1780–1855). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025090/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine