Dobovšek, Marjan Miro (1953–)

DOBOVŠEK, Marjan Miro, fotograf (r. 18. 9. 1953, Ljubljana). Oče Rudolf Dobovšek, delavec, mati Frančiška Dobovšek, r. Kalan, delavka.

Poklicno šolo za fotografijo je zaključil 1972 na Centru strokovnih šol v Ljubljani in začel delati v svobodnem poklicu kot fotoreporter, fotourednik in fotograf pri različnih časopisih in revijah (npr. Delo, Kulturni poročevalec, Mladina, Rodna gruda, Komunist, Slovenec, Ljubljana E-šport, Dober tek, Obramba, Krila), knjižnih in drugih publikacijah, ki so izšle v Sloveniji in tujini. 1974–82 je bil zaposlen pri podjetju za marketing in fotografijo Exportprojekt v Ljubljani. Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je od 1985 poučeval fotografijo. Upokojil se je 2013. 1978–89 je bil član Fotogrupe ŠOLT, 1980 je bil izvoljen za njenega predsednika. Od 2019 je član Fotokluba Ljubljana.

Njegov opus obsega fotoreportažno, dokumentarno, marketinško in umetniško fotografijo. Ustvarjal je v tehnikah črno-bele in barvne fotografije ter barvnih diapozitivov. Kot fotoreporter je snemal fotografije na temo politike, gospodarstva, kulture in športa, v zadnjih letih tudi kulinarike. Znani so njegovi posnetki stavke delavcev Litostroja (1987). Pritegnila ga je tudi okoljevarstvena problematika, o čemer pričajo posnetki tovarniških objektov, ki so obremenjevali okolje, npr. dimnika v Trbovljah, tovarne Salonit v Anhovem, rudnika urana na Žirovskem vrhu; posnel je smetišča, onesnažene vode, dogodke na temo ekologije. Večkrat je portretiral politike, gospodarstvenike, športnike, umetnike, filozofe, časopisne in TV urednike. Na področju športne fotografije je nastalo več posnetkov smučarskih skokov v Planici. V zadnjih letih prevladujejo fotografije s področja kulinarike, ki so bile objavljene v več publikacijah. Z umetniško fotografijo se je začel ukvarjati v sedemdesetih letih 20. stoletja. Sprva se je posvečal črno-beli analogni fotografiji (serija Susak, 1983), pozneje barvni (serija Metulj, 1983; serija Mykonos, 1986). Serijo Susak sestavljajo krajine mediteranskega sveta, v katerih je mdr. izginila topografska opredeljivost, motiv je zaživel v drugih pomenih; s kompozicijami, nastalimi z različnimi pogledi, je izpostavil pričevalnost samotnih oz. zapuščenih stavb. Portrete prebivalcev Suska pa je zajel s širokokotnim objektivom pod okriljem njihovih bivališč in naglasil ekspresivnost. Sredozemlje z močnimi svetlobnimi kontrasti je bilo vir njegovega ustvarjanja tudi v drugih delih, npr. motivih tradicionalne arhitekture na grškem otoku Mikonos. Mestoma je posegel na področje akt fotografije, npr. v seriji barvnih polaroidov Metulj, kjer je v detajlirane posnetke golega telesa subtilno vključil motive metuljev in fotografije kombiniral s papirjem v skladnih barvah. Ukvarjal se je tudi s fotomontažo, v kateri je kombiniral črno-bele in barvne fotografije ter podajal humorne interpretacije. Njegove fotografije hranijo arhivske in muzejske institucije doma in v tujini (npr. Arhiv Republike Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Nadškofijski arhiv Ljubljana in Kabinet slovenske fotografije v Kranju). Največji del njegovega fotografskega fonda pa je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kateremu je 2014 predal več kot 4.000 enot gradiva. Ljubiteljsko se ukvarja s slikarstvom.

Med številnimi nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi nagrade na republiških fotografskih razstavah v Novem mestu in Slovenj Gradcu (obe 1978), na Vrhniki (1980), v Novi Gorici (1988) in v Radovljici (1987). Prejel je nagrado zlata ptica (1983). Nagrajen je bil tudi na mednarodni fotografski razstavi v Pécsu na Madžarskem 1985.