Detela, Jure (1951–1992)

DETELA, Jure (rojstno ime Jurij Detela), pesnik, družbeni aktivist (r. 12. 2. 1951, Ljubljana; u. 17. 1. 1992, Ljubljana). Oče Leon Detela, biolog, botanik, pedagog, mati Martina Detela, r. Zwitter, profesorica kemije. Brat Andrej Detela, fizik, publicist, izumitelj, podjetnik, polbrat Lev Detela, pisatelj, pesnik, prevajalec, stric Fran Zwitter, zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik, bratranca Matjaž Zwitter, onkolog, in Tomaž Zwitter, fizik, astronom, sestrična Anja Dular, arheologinja, bibliotekarka.

Osnovno šolo (1957–65) in klasično gimnazijo (1965–69) je obiskoval v Ljubljani. Na študij angleščine in umetnostne zgodovine se je vpisal 1969, a študija ni dokončal. Poleti 1969 in 1970 je potoval v Anglijo in Francijo. V tem obdobju je bil dejaven v študentskem gibanju. Bil je član študentske skupine (1970–71), ki je bila v stiku z mladimi francoskimi trockisti. Potoval je po Italiji, ustanovil »študentsko cerkev«, navezal je prijateljske vezi z Marto Ilić, Sergejem Kapusom, Tomom Podgornikom in Vojkom Gorjanom. Z Jožetom Rozmanom, Božidarjem Kantetom in Markom Uršičem je 1971–73 živel v stanovanjski skupnosti, imenovani »Džunka«, na Kodeljevem v Ljubljani, nato se je preselil nazaj v družinsko stanovanje. V teh letih se je začel nagibati k vegetarijanstvu. Objavljal je v Tribuni, Sodobnosti, Mladih potih. Na študijskem potovanju v Prago 1975 je preučeval Plečnikovo arhitekturo (to tematiko si je izbral tudi za diplomsko nalogo, ki jo je napisal, vendar je zaradi nestrinjanja z mentorjem ni nikoli zagovarjal). V naslednjem obdobju (1975–77) se je ukvarjal s konceptualno umetnostjo. Na služenju vojaškega roka (1977) je kmalu prišel navzkriž z nadrejenimi zaradi vegetarijanstva in pacifističnih nazorov, zato so ga odslovili iz vojske. Objavljal je v Problemih. Pri Mladinski knjigi je 1978 izšla njegova pesniška zbirka Zemljevidi. Skupaj z Iztokom Osojnikom in Iztokom Saksido je 1979 napisal Podrealistični manifest; vsi trije so bili člani Podrealistične skupine (1979–80), ki se je preimenovala v Pisarno Aleph (1980–81). Podpisal je tudi pobudo za ustanovitev Nove revije 1980, a je bil do njene idejne usmeritve kmalu kritičen (Odprto pismo uredništvu Nove revije, št. 3/4), obenem pa je izpostavil svojo podporo idejnim tokovom študentskega gibanja. Pesniško zbirko Mah in srebro je dokončal 1981, vanjo pa je naslednje leto vključil še tri pesmi; kot taka je 1983 izšla pri založbi Obzorja. Tega leta je skupaj z Alenko Puhar, Božidarjem Slapšakom, Jašo Zlobcem in Markom Uršičem podpisal pobudo za odpravo smrtne kazni, naslovljeno na delegate Skupščine SFRJ. 1983 je zaprosil za sprejem v Društvo slovenskih pisateljev in nekaj mesecev kasneje demonstrativno izstopil, ker naj bi se društvo premalo zavzelo za izpustitev zaprtega srbskega pesnika (motiv za izstop ni povsem jasen).

Prevodi njegove poezije v srbohrvaščino so bili objavljeni v revijah Književna reč in Mladost. V drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja je objavljal predvsem v Problemih, Literaturi, Mladih potih. Avtobiografsko dokumentarno besedilo Pod strašnimi očmi pontonskih mostov je objavil 1984–85 v Problemih. Njegov roman Plačilo za moje stoletje je ostal nedokončan. Ob aferi JBTZ se je udeleževal protestov in zborovanj v podporo zaprtih. V različnih člankih je zagovarjal pravice živali in pacifizem, nemalokrat pa prešel od besed k dejanjem. Njegovo krhko zdravstveno stanje se je dodatno poslabšalo z gladovno stavko 1989. Zdravila sodobne farmacije je odklanjal, ker so bila preizkušena na živalih, kar je prispevalo k njegovi prerani smrti. Pacifistično držo je zavzel tudi v času desetdnevne osamosvojitvene vojne v Sloveniji.

Detelova poezija je modernistična in izpovedna. Teži h konkretnosti izraza, ki mestoma prehaja v fragmentarnost in se vklaplja v filozofično govorico. Posebno pomembno mesto v njegovem pesniškem ustvarjanju zavzemata motivika in tematika iz sveta narave, zlasti iz živalskega sveta, pogosto reflektirana skozi človekov odnos, s poudarkom na etični noti, ki presega ekološko zavest ali romantično opevanje naravnih lepot. Detelov pesniški nazor je med drugim zaznamovala tudi indijska duhovnost, s katero je na svoj način pristopal k dinamiki med tujostjo in sorodnostjo vseh živih bitij. V Detelovo naziranje sveta, vidno tako v njegovih pesmih kot tudi proznih, publicističnih in programskih besedilih, je vtkana nespregledljiva ekologistična in pacifistična tendenca.

Postumno je 1992 prejel Jenkovo nagrado.