Debeljak, Aleš (1961–2016)

DEBELJAK, Aleš, pesnik, esejist, kulturolog (r. 25. 12. 1961, Ljubljana; u. 28. 1. 2016, viadukt Peračica, pokopan v Ljubljani). Oče Pavel Debeljak, strojni tehnik, mati Mija Debeljak, r. Mohar, finančna knjigovodkinja. Žena Erica Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka, prevajalka.

Po končani šentviški gimnaziji v Ljubljani (1976–80) je diplomiral iz primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1985) ter postal mladi raziskovalec na današnji Fakulteti za družbene vede (FDV), kjer je 1988 magistriral iz sociologije kulture. Doktoriral je iz socialne zgodovine umetnosti v postmoderni dobi (1993) na univerzi v Syracuse (Maxwell School of Citizenship and Public Affais, Syracuse University) v zvezni državi New York, ZDA, in nato postal asistent na FDV. Tam je 1991 soustanovil Katedro za kulturologijo ter 1995 postal predstojnik Centra za proučevanje kulture in religije. Na podiplomskem študiju v ZDA se je med prvimi Slovenci seznanil z modernimi pogledi in metodami kulturološke vede ter jih nato kot univerzitetni profesor presadil na univerzo v Ljubljani. 1999 je postal izredni, 2004 pa redni profesor in redni gostujoči profesor na podiplomskem inštitutu za evropske študije v Varšavi (College of Europe, Natolin, Poljska). Gostujoči profesor je bil tudi na univerzi v Madisonu (Fairleigh Dickinson University, New Jersey, ZDA, 2001–02), univerzi v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, Avstrija, 2002) in univerzi v Evanstonu (Northwestern University, Illinois, ZDA, 2006–07), raziskovalno pa je gostoval na univerzi v Cambridgeu (Anglija, 1993), budimpeštanskem inštitutu za napredne raziskave (Institute for Advanced Study at Central European University, Madžarska, 1995–96), univerzi v Kaliforniji (ZDA, 1997) in dunajskem inštitutu za humanistične vede (Avstrija, 2013). Pisateljske štipendije so mu podelili virginijsko umetniško središče v Amherstu (Virginia Center for the Creative Arts, ZDA, 1991), fundacija Civitella Ranieri iz Umbrije (Civitella Ranieri Foundation, Italija, 2002) ter ligurijsko umetniško in raziskovalno središče (Liguria Study Center for the Arts and Humanities, Duke University, Bogliasco, Italija, 2004). Bil je glavni urednik revije Problemi (1985–88) ter član uredništev revij Tribuna (tudi glavni urednik, 1982–83), Nova revija (1984–87) in Phainomena (1992–98). V različnih vlogah (kot zunanji urednik, član uredništva, področni urednik) je sodeloval tudi z uredništvi tujih literarnih revij Jubilat, Prague Literary Review, Trafika, Sarajevske sveske in Verse ter pri ameriški založbi White Pine Press kot glavni urednik urejal knjižno zbirko Terra Incognita: Writings from Central Europe. V obdobju 1985–2016 je izdal osem pesniških zbirk, petnajst knjižnih študij in esejev, tri antologije in tri knjižne prevode. Knjige izhajajo tudi posmrtno (Tukaj, zate, tam, 2017; Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka, 2018; Zamenjave, zamenjave, Imena smrti, Slovar tišine, 2022 /skupna izdaja treh zbirk/).

Debeljak sodi med osrednje slovenske pesnike in javne intelektualce zadnjega desetletja 20. in prvih dveh desetletij 21. stoletja. Njegova poezija vstopa v dialog z modernizmom in postmodernizmom, ki ju je med prvimi v Sloveniji interpretiral tudi kot kulturolog. Njegovo esejistično, uredniško, predavateljsko in prevajalsko delo zaznamuje družbeni angažma. Za pesniške zbirke je značilna formalna regularnost: zbirka običajno vsebuje od pet do sedem ciklov, cikel od pet do devet pesmi, večino pesmi zbirke združuje ista kitična oblika (sonet, tri- ali štirivrstičnica, dvostišje, pesem v prozi), verze kitic pa regulirajo sintaktični paralelizmi, aliteracije in asonance, v zgodnjih pesmih celo rime. Na tematski ravni se formalna regularnost ponovi kot redno evociranje občutja melanholije ob nezanesljivosti zgodovinske in individualne zavesti v času krize modern(ističn)ih vrednot. Z oblikovno urejenostjo in tematsko naravnanostjo na sočasno zunajjezikovno dejanskost pa se Debeljak odmika od modernističnega in neoavantgardističnega esteticizma predhodnikov ter v slovensko poezijo vpeljuje postmodernizem.

Iz tradicije izhajajoča oblika in melanholično intonirana tematika sodobne krize vrednot sta značilni tudi za Debeljakov nepesniški opus, v katerem prevladuje esej. V njegovi poeziji se gosta metaforika prvih zbirk, kjer esteticistična samonanašalnost še prevladuje nad angažirano pripovednostjo, vse bolj umika metonimičnemu, narativnemu ubesedovanju sodobnosti, ki jo v avtorjevem življenju zaznamujeta predvsem razpad Jugoslavije in očetovstvo. Podobno njegovi eseji sprva še obravnavajo estetsko problematiko, zlasti sočasno prevlado postmodernizma, v devetdesetih letih 20. stoletja pa vse bolj črpajo iz avtorjevega življenja. Tematiki ZDA, kjer je Debeljak študiral, tako sledijo eseji in znanstvene študije o razpadu Jugoslavije in vzponu transnacionalizma, o svetovnih religijah po koncu hladne vojne, o tranziciji in evropskih integracijah. Avtobiografskost obravnav se kaže predvsem kot osebni angažma zagovornika večkulturnosti in kozmopolitstva, ki v svojem prepoznavnem slogu združuje kritično analizo in osebno, včasih anekdotično izkušnjo.

Bil je predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Društva slovenskih pisateljev (1994–98) in član slovenskega centra PEN. Je tudi eden najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov. Za pesniško zbirko Slovar tišine je 1989 prejel Jenkovo nagrado, 2009 tudi za zbirko Tihotapci. Za knjigi Slovar tišine in Postmoderna sfinga je 1990 dobil nagrado Prešernovega sklada, dalje nagrado zlata ptica (1985), nagrado sedem sekretarjev SKOJ-a (1985), kristal vilenice (1990), izraelsko nagrado Miriam Lindberg (1996), japonsko nagrado čikju (2000) in nagrado ameriške revije World Literature Today (2012). 2001 je prejel priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za zasluge pri utrjevanju slovenske identitete v svetu. Univerza v Ljubljani mu je 2016 posmrtno podelila zlato plaketo, na FDV pa so 2017 odprli Akademsko čitalnico Aleša Debeljaka. 2019/20 je bil na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije predstavljen Program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, poimenovan tudi Slovenija misli/Slovenian Minds, ki je namenjen omogočanju vrnitev mlajših znanstvenic in znanstvenikov iz tujine.