Frelih, Matevž (1905–1944)

FRELIH, Matevž (Matevž Frölich), alpinist (r. 12. 8. 1905, Jesenice; u. 30. 9. 1944, Radovna, pokopan na Jesenicah). Oče Matevž Frelih, tovarniški delavec, mati Neža Frelih, r. Veber.

Bil je eden najboljših plezalcev v tridesetih letih 20. stoletja na Slovenskem. Svojo prvo planinsko turo je opravil decembra 1923 k Sv. Križu, na Markljevo planino in Svečo. V svojem dnevniku je zapisal 550 planinskih in alpinističnih tur. Območje njegovega plezalnega udejstvovanja so bile Julijske in Savinjske Alpe. Skupaj z Jožetom Čopom, Stankom Tominškom in Miho Potočnikom je 1931 prečil celotno severno steno Triglava. Prečenje so poimenovali Zlatorogove police. 1936 je bil na Škrnatarici, preplezal pa je tudi Slovensko smer v Triglavski severni steni.

Bil je (turni) smučar. Tako je npr. 1924 tekmoval na smučarski tekmi, ki jo je organiziral Turistovski klub Skala (TKS), kot Skalaš pa je tudi sam imel vlogo organizatorja smučanja. V tistem obdobju je tekmoval v slalomu v Ratečah, na Črnem vrhu, Jesenicah, Roščici, Voglu, udeležil se je slovanskega prvenstva, klubskega prvenstva in alpske kombinacije. Velja za začetnika zimskega plezanja na Slovenskem. V dvajsetih in tridesetih letih je opravil več vzponov v snegu (zimske ture: Karavanke, Jalovec, Dovški križ, Triglav), kot gorski reševalec pa je sodeloval pri številnih reševalnih odpravah (Travnik v Planici, Kredarica, Roščica, Škrlatica in druge). Potem ko se je 1930 v gorski verigi Martuljške skupine smrtno ponesrečil Wolf Luckmann, kartograf na ljubljanski univerzi, so Skalaši dobili zamisel, da si v teh predelih zgradijo zavetišča (bivake). Tedaj je v eni izmed tujih planinskih revij izšel članek s sliko, ki je opisoval bivak, postavljen v italijanskih gorah, kar je dalo pobudo Karlu Koreniniju in Frelihu za gradnjo podobnih bivakov tudi na Slovenskem. Korenini je naredil idejni osnutek, ki sta ga nato s Frelihom predložila na seji TKS. Maja 1935 si je komisija, katere član je bil tudi Frelih, ogledala prostor, kjer naj bi postavili zavetišče. Celotno delo Skalašev pri izgradnji bivaka je bilo opravljeno prostovoljno, brezplačen prevoz materiala po železnici do Kranjske Gore je uredil Frelih, ki je bil, podobno kot drugi gorniki, tudi železniški uslužbenec. Prevoze od Kranjske Gore do Krnice so domačini opravili z vprego, jeseniški gorniki pa so nato ves material prenesli v Veliko Dnino. Tudi Frelih in Korenini sta tovorila težki material za notranjo opremo, deloma tudi s kolesi. Za velike zasluge Freliha pri gradnji bivaka so 1945 jeseniški gorniki bivak I v Veliki Dnini preimenovali v Matevžev bivak. V skalo ob zavetišču je vzidana tudi spominska plošča v njegov spomin.

Med vojno je, kot še veliko plezalskih tovarišev, padel v partizanih, v boju konec 1944 v Radovni blizu Gorij.