Fajdiga, Nadja (1926–1989)

FAJDIGA, Nadja, alpinistka (r. 4. 6. 1926, Kranj; u. 12. 11. 1989, Ljubljana, pokopana v Kranju). Oče Božidar Fajdiga, zdravnik, mati Olga Fajdiga, r. Rakovec. Ded Ivan Rakov(e)c, industrialec v Kranju, sestra Darja Fettich, pediatrična kardiologinja, univerzitetna profesorica, partner Ante Mahkota, alpinist, fotoreporter, novinar, svak Janez Fettich, zdravnik dermatovenerolog, akademik.

Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Kranju. Kot gimnazijka je od 1942 sodelovala v NOB. Po vojni je diplomirala iz elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko. Sprva je bila zaposlena na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom, zatem pa je poučevala na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kamor se je tudi preselila. Delala je tudi kot prevajalka iz nemščine, angleščine, francoščine in ruščine.

Bila je ena najboljših svetovnih alpinistk svojega časa. S soplezalcem Antejem Mahkoto je preplezala več prvenstvenih smeri. Preplezala sta večino takrat najtežjih sten in zavidljive prvenstvene smeri v Julijcih: Pomladno smer na Kanjavcu (1961), Ljubljansko smer na Triglavu (1962), Beli steber na Veliki Tičarici (1965) itd. Skupaj z Marjanom Keršičem Belačem in Alenko Svetel je 1949 preplezala Smer Svetelove v severni steni Razorja v vzhodnih Julijskih Alpah. S Sandijem Blažino je 1950 preplezala Čopov steber v Triglavski steni, z Mitjo Kilarjem je 1953 prva preplezala Levo smer na Trapez, z Milanom Pintarjem pa je 1954 prva preplezala Varianto Fajdiga-Pintar v Severni triglavski steni. Z Mahkoto in Branetom Pretnarjem je 1963 opravila zimski vzpon v severni steni Kanjavca, z Ljubom Juvanom in Mahkoto je 1964 preplezala Direktno smer na Jalovcu v Julijskih Alpah. Poleg seznama »klasičnih šestic« iz naših hribov so v njeni zbirki še znamenite smeri na Veliki Cini, Lalidererju in Civetti. Bila je tudi prva ženska, ki je preplezala Zajedo Šit in Aschenbrennerjevo smer na Travniku ter Veliko zajedo na Cimi Su Alto v Dolomitih (vse tri 1956), najtežji in najbolj previsni granit – Zahodno steno Malega Druja (1959) in Severno steno Aiguille des Grands Charmoz v francoskih Alpah (1962). Z Mahkoto sta kot prva plezalca v mešani navezi preplezala severozahodno steno Monte Civetta – Cima su Alto (1956) in 1963 izvedla prvo mešano ponovitev smeri bratov Schmidov do Rame na Matterhornu. Skupaj z Matjažem Deržajem je 1954 preplezala Malo Goličico v Julijskih Alpah. Smer je danes po njima poimenovana kot Smer Deržaj-Fajdiga. S Cirilom Debeljakom sta 1952 kot prva od slovenskih alpinistov ponovila smer Solleder-Lettenbauer v Dolomitih. Z Vanjo Matijevcem sta 1977 opravila tudi vzpon na Mali Matterhorn. Z Janezom Šušteršičem je 1979 preplezala Pointe Louise. Večkrat je poskušala preplezati severno steno Eigerja, vendar neuspešno. Preplezala je prve raztežaje v Triglavski Sfingi na Triglavu in Orlovi glavi na Špiku.

Bila je med ustanovitelji Alpinističnega odseka v Kranju (ustanovni občni zbor AO je bil v zimski sezoni 1946/47). Udeležila se je sestanka na vrhu Titlisa v Švici, kjer so se 1968 zbrale najvidnejše alpinistke z vsega sveta. Tam je bilo ustanovljeno mednarodno žensko alpinistično združenje Rendez-vous Hautes Montagnes (RHM), Fajdiga pa je bila izbrana za njegovo prvo podpredsednico. V združenju so sodelovale alpinistke iz takratne Jugoslavije, Avstrije, Anglije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Belgije, Italije, Poljske in Švice. Poleg povezovanja ljubiteljic gora in plezalk z vseh koncev sveta je bilo pomembno poslanstvo RHM tudi pomoč plezalkam iz tedanjega vzhodnega bloka, da so lahko odpotovale v evropske gore in se družile z alpinistkami iz vse Evrope. Pobudo za letno srečanje je 1971 prevzela Fajdiga in ga organizirala v okolici Kranjske Gore; takrat je večina tujih alpinistk prvič obiskala Julijske Alpe. Pokroviteljica dogodka je bila Planinska zveza Slovenije, med srečanjem pa so alpinistke obiskale stene v Vratih, nad Vršičem in v Tamarju.

Na 20. srečanju alpinistk RHM v švicarskem mestu Göschenen 1988 je prejela posebno priznanje za svoje delovanje v združenju. V Messnerjevem muzeju v Bolzanu je uvrščena med najboljše tri alpinistke tedanjega obdobja na svetu. Zelo cenjena je bila tudi v svetovni alpinistični javnosti: sloviti Lexikon der Alpen, ki je izšel 1977 pri založbi Bertelsmann, ji je od vseh slovenskih alpinistov namenil največ prostora; bila je tudi med povabljenimi pod Mount Everest ob obletnici prvega vzpona nanj.