Novi Slovenski biografski leksikon
DZIMSKI, Emil (Emil Dzimsky), fotograf (r. 17. 10. 1824, Koszalin (Köslin), Poljska; u. 1863, Ljubljana).
Kot potujoči fotograf je 1851 prišel iz Prusije oz. današnje Poljske v Ljubljano in 1854 dobil meščanske pravice. Ukvarjal se je s knjigoveštvom in galanterijo ter se posvečal dagerotipiji, atelje pa si je uredil v Gledališki (današnji Wolfovi) ulici. Svojo fotografsko dejavnost je v Ljubljani prijavil 1860. Po njegovi smrti je njegov atelje vodila vdova Jožefa, ki se s fotografijo ni ukvarjala. Ohranile so se portretne in krajinske fotografije njenega ateljeja, ki jih je posnel pri njej zaposleni fotograf Jožef Schweger.
V tehniki dagerotipije in v vizitnem formatu je izdeloval portrete svojih sodobnikov (npr. slovenskega kritika Ivana Gornika, fotografa Lovrenca Funtka idr.). Gojil je tudi fotografski postopek mokre kolodijske plošče. Fotografiral je tudi dogodke; v mešani tehniki se je ohranil posnetek enega od lokalnih političnih dogodkov. Svojo fotografsko dejavnost je oglaševal v dnevnem časopisju, v katerem je bralce obveščal, v katerih krajih in kdaj bo fotografiral; npr. junija 1853 je en teden v Kranju v gostilni Zum Sandwirt (danes Stara pošta) izdeloval portrete v tehniki dagerotipije.
Njegova dela so bila uvrščena na razstave 150 let fotografije na Slovenskem (Ljubljana, 1989), Ateljejska fotografija na Slovenskem 1859–1919 (Ljubljana, 2006) in Iz fotografske zbirke Moderne galerije: fotografski albumi in avtorske fotografske knjige (Ljubljana, 2019).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine