Drofenik, Mihael (1941–)

DROFENIK, Mihael (Miha Drofenik), kemik (r. 6. 10. 1941, Maribor). Oče Herbert Drofenik, arhitekt, alpinist, mati Elizabeta Drofenik, r. Grafenauer, učiteljica. Stric Ivan Grafenauer, literarni zgodovinar, etnolog, akademik, bratranci Stanko Grafenauer, mineralog, akademik, Bogo Grafenauer, zgodovinar, akademik, in Niko Grafenauer, pesnik, pripovednik, esejist, urednik, prevajalec, akademik, sestrična Marija Vogelnik, baletna pedagoginja, slikarka, arhitektka.

Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani. Diplomiral je 1965 na smeri Fizikalna kemija z nalogo Elektronska konfiguracija nekaterih benzselenamidov in se zaposlil na Institutu »Jožef Stefan« (IJS). Na isti fakulteti je 1970 magistriral s področja teoretične kemije in 1973 doktoriral s področja anorganske kemije z disertacijo Raziskave v sistemu SrO – Eu2O3 - Fe2O3. Strokovno se je izpopolnjeval na centru za jedrske raziskave (Kernforschungszentrum Karlsruhe, Nemčija) in na univerzi v Illinoisu (University of Illinois, Urbana-Champaign, ZDA).

Za izrednega (1984), nato pa še za rednega profesorja (1997) za splošno in anorgansko kemijo je bil izvoljen na FNT. Kot profesor anorganske kemije in vodja Laboratorija za anorgansko kemijo se je 1997 zaposlil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru. Poleg anorganske kemije je predaval nanokemijo in tehnologijo keramike. Napisal je učbenika za anorgansko kemijo in nanokemijo, hkrati pa je še naprej vodil raziskovalno skupino na IJS.

Njegovo znanstveno delo je povezano predvsem z raziskavami keramičnih magnetnih in polprevodnih materialov. V zadnjem obdobju je raziskoval osnove homeopatije. V svojih raziskavah je pogosto presenečal z izvirnimi pristopi in utiranjem novih raziskovalnih smeri. Izpostaviti gre njegovo razlago rasti zrn v keramiki na osnovi barijevega titanata, v znanstveni srenji s področja poznano kot »Drofenikov termodinamski model«. Razlaga je pomembna za pripravo in razumevanje lastnosti termistorjev na osnovi polprevodnega barijevega titanata, tj. keramičnih elementov, ki se uporabljajo v elektroniki in za izdelavo različnih grelcev. Na področju magnetnih keramik so poznane njegove raziskave vpliva mej med keramičnimi zrni na magnetne lastnosti visokopermeabilnih in močnostnih MnZn feritov. Po 2000 je oral ledino pri raziskavah sinteze magnetnih nanodelcev. Začel je z raziskavami hidrotermalne sinteze magnetnih nanodelcev barijevega heksaferita ploščate oblike, t. i. magnetnih nanoploščic, ki so kasneje omogočile pripravo prvih feromagnetnih tekočin. Slednje predstavljajo prve prave tekoče magnete. Osnovne znanstvene raziskave je vseskozi uspešno povezoval z razvojnim delom za slovensko industrijo, predvsem v sodelovanju z ljubljansko tovarno Iskra Feriti. Vztrajno raziskovalno delo je pripomoglo k razvoju novih feritnih materialov z izboljšanimi magnetnimi lastnostmi. Pod njegovim vodstvom so bili razviti tudi prvi termistorji v Sloveniji.

Po upokojitvi 2013 je še naprej sodeloval pri raziskovalnem delu na IJS in FKKT ter se posvečal znanstvenim razlagam homeopatije. Na osnovi termodinamskega modela homeopatije je razložil osnove, povezane z rekom »enako se zdravi z enakim« oziroma z zakonom podobnosti (law of similars). Njegova bibliografija obsega več kot 270 izvirnih znanstvenih člankov in pet patentov.

Prejel je Zoisovo nagrado (2010), Univerza v Mariboru pa mu je 2013 podelila naziv zaslužni profesor. Istega leta mu je IJS podelil naziv zaslužni znanstvenik.