Drofenik, Herbert (1909–1993)

DROFENIK (Drovenik), Herbert, alpinist, arhitekt, ilustrator, oblikovalec notranje opreme (r. 21. 3. 1909, Gradec, Avstrija; u. 16. 10. 1993, Maribor). Oče Jožef Drofenik, mati Marija Dinnebir.

Drofenik je študiral arhitekturo v Gradcu in tam tudi pridobil doktorski naziv (z doktorsko disertacijo Die geplante Stadt – Načrtovano mesto) ter tako postal za Maksom Fabianijem drugi znanstvenik iz te stroke v Sloveniji. 1933 je po končanem visokošolskem študiju v Gradcu prišel v Maribor in se zaposlil v Projektivnem biroju Maribor, deloval pa je tudi v Nemčiji, Italiji in Franciji. V Mariboru je s svojimi arhitekturnimi intervencijami in interierji sooblikoval mestno podobo in nekatere pomembne ureditve javnih prostorov. Projektiral je objekte za številna mesta po svetu. V Duisburgu in Münchnu je sodeloval pri projektih za prvo nemško jedrsko centralo in projektiral več poslovnih stavb. V Parizu, Torinu in Milanu je bil vodja projektov za energetske objekte in naprave ter glavni odgovorni projektant FIAT-a za področje jedrskih central. Kot izjemno inženirsko nadarjen arhitekt se je vključil v svetovno dogajanje pri oblikovanju energetskih objektov. Predvsem so ga zanimale konceptualne rešitve na področju prometa in energetske oskrbe ter daljinski sistemi. Posebno ga je zanimala stratifikacija prometa, zlasti izločitev dinamičnega prometa iz nivoja pešca, kar je bilo njegovo doktorsko delo. Njegove teoretične rešitve so uporabili širom po svetu (osnove in uporabni modeli za modeliranje idealnega mesta s posebnim poudarkom na upoštevanju socialnih in okoljevarstvenih izkušenj). Čeprav je deloval kot načrtovalec visokih gradenj (delal je za podjetje Elektroprojekt – Podjetje za projektiranje elektroenergetskih in prenosnih naprav), je največje uspehe dosegel na področju oblikovanja notranje opreme. Med njegova pomembnejša dela sodijo: kino Udarnik (prej Grajski kino), Skalaški dom na Voglu (pogorel) 1933, inženirska koča na Pohorju 1935–36, stanovanjski vili v Mariboru za družino Košir in za inženirja Mlinařika 1937, stanovanjski blok za elektrarno Mariborski otok 1953, koči Planinka in Poštarski dom na Pohorju, cerkev sv. Rešnjega telesa pri Vurnikovi koloniji, interierja za Veliko kavarno na Glavnem trgu in knjigarno na Partizanski cesti, poslovna stavba in kegljišče za Splošno gradbeno podjetje Konstruktor, objekte za Dravske elektrarne za elektrogospodarstvo (gradila Tehnogradnja), Termoblok I. Šoštanj. Na zveznem natečaju za palačo CK ZKJ v Beogradu je dobil četrto nagrado.

Drofenik je eno od prvih imen slovenskega alpinizma v predvojnih letih, prvopristopnik v različnih stenah Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter član Turistovskega kluba (TK) Skale. Med njegove najvidnejše dosežke sodi več prvenstvenih vzponov. Skupaj z Mirkom Kajzljem je 1932 napisal prvi jugoslovanski alpinistični vodnik Naš alpinizem, ki je izšel pri TK Skala, in zanj narisal ilustracije – številne skice sten z vrisanimi smermi in detajlnimi zemljevidi. Njegov največji prispevek k slovenskemu alpinizmu so perorisbe, s katerimi je v omenjenem vodniku prikazal gore in ostenja slovenskih Alp. S Kajzljem sta skupaj plezala v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah. Skupaj sta 1928 preplezala severno steno Malega Draškega vrha v Julijskih Alpah. Smer je po njiju poimenovana Drofenik-Kajzelj. Prva sta 1929 preplezala tudi Grapo v severni steni Zadnjega Prisojnika (2.370 m) v Julijskih Alpah, leto prej (1928) pa še z Vinkom Križajem greben Bovški Gamsovec – Pihavec. Drofenik je skupaj z Bebo Lipold 1931 preplezal smer v severni steni Planjave v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je po njiju dobila ime Smer Drofenik-Lipold. Plezal je tudi v stenah Gamsovca, Razorja, Mojstrovke, v Martuljških gorah in drugod.

Imel je eno glavnih vlog v prvem slovenskem celovečernem filmu V kraljestvu Zlatoroga (1931), ki ga je režiral skalaš Janko Ravnik. Film je doma in na tujem doživel izreden uspeh. 1954 je nastopal v kratkem dokumentarno-igranem filmu Ljubljana in drugi slovenski kraji.