Dorer, Marijan (1909–1995)

DORER, Marijan (Marjan Dorrer, Marijan Dorrer, Marjan Dorer), kemik, biokemik (r. 4. 4. 1909, Zidani Most; u. 9. 11. 1995, Ljubljana). Oče Anton Dorrer, postajni načelnik na železnici, mati Ida Dorrer, r. Gherbaz (Gerbac). Sin Dušan Dorrer, veterinar, vnukinja Manca Dorrer, filmska igralka.

Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi in Opčinah pri Trstu. Realno gimnazijo je obiskoval v Varaždinu (1920–27) in Ljubljani, kjer je 1928 maturiral. Istega leta se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (UL) in 1935 diplomiral s področja kemije (praktično-kemijska smer). Pri Vasiliju V. Nikitinu se je 1936–37 izpopolnjeval v metodah preiskovanja mineralov in kamnin. Doktoriral je 1956 na SAZU v Ljubljani z disertacijo Volumske izpremembe pri strjevanju sadre ter vpliv zunanjih in notranjih činiteljev na trdnost sadrinih odlivkov. Poučeval je kot suplent na gimnaziji v Murski Soboti (1938–41), bil asistent na Inštitutu za anorgansko kemijsko tehnologijo Tehniške fakultete UL (1941–45), predstojnik laboratorija Uprave za proizvodnjo, nabavo in razdelitev sanitetnega materiala pri ministrstvu za zdravstvo (1945–46), vodja laboratorija na Farmakološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani (1946) ter znanstveni sodelavec in vodja Zavoda za farmacevtske raziskave (1946–50) in Zavoda za kontrolo zdravil (1947–50), ki je bil ustanovljen pod njegovim vodstvom. Na Agronomski in gozdarski fakulteti UL in kasneje na Biotehniški fakulteti (BF) UL je 1950 pridobil naziv izrednega profesorja ter 1961 rednega profesorja za področje kemije in biokemije. Sodeloval je pri ustanovitvi Katedre za kemijo (1963) in jo kot predstojnik vodil vse do upokojitve 1979, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi oddelka za študij živilstva (samostojen oddelek 1965, prvi študentje so se na študij živilstva vpisali že 1961/62). Predaval je predmete s področja kemije in biokemije. Napisal je univerzitetne učbenike za področja splošne, anorganske in organske kemije ter biokemije. Bil je član upravnega odbora Zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil (1955–58), nekaj let je bil zunanji sodelavec Kmetijskega inštituta Slovenije in Kemijskega inštituta Boris Kidrič. Na večtedenskih študijskih potovanjih 1956, 1958, 1959, 1968 in 1972 je v Avstriji, Nemčiji in jugoslovanskih republikah proučeval študijske načrte za kemijo in biokemijo na agronomskih fakultetah ter raziskovalne metode na inštitutih za biokemijo, prehrano in fiziologijo domačih živali.

Raziskoval je predvsem biokemijo rastlin; proučeval in uvajal je metode za analizo farmacevtskih izdelkov, raziskoval je proste aminokisline v rastlinah, biokemijske procese silirane krme, eterična olja, pogoje, ki vplivajo na nastajanje alkaloidov v rastlinah, in analizo alkaloidov.

Prejel je red dela z zlatim vencem (1968), plaketo z diplomo ob tridesetletnici BF UL (1977), red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1979), priznanje ob petintridesetletnici BF UL (1982) in Jesenkovo priznanje (1989).