Dolenc, Oskar Karel (1938–)

DOLENC, Oskar Karel, fotograf (r. 12. 5. 1938, Ljubljana). Oče Oskar Dolenc, komercialist, mati Karolina Dolenc, r. Janežič. Stric Ivo Gogala, fotograf.

Študiral je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani (1957–63) in tam 1967 diplomiral. V Fotoklub Študentsko naselje v Ljubljani, ki se je 1963 skupaj z drugimi študentskimi fotoklubi priključil Fotogrupi (FG) ŠOLT, se je včlanil 1958; bil je soustanovitelj FG in 1963–78 njen predsednik. Od 1962 je vodil fotografske tečaje, predaval v fotoklubih in bil mentor ljubiteljskim fotografom. 1965–71 je delal kot strojni inženir v Litostroju v Ljubljani. 1971–81 je bil profesor fotografije za oblikovalce na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, po preimenovanju šole v Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo pa do 1985 predstojnik oddelka za fotografijo in profesor za kompozicijo. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je 1975 zaključil študij pedagogike in opravil strokovni izpit. En semester v študijskem letu 1984/85 je na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani predaval zgodovino in tehniko fotografije. Kot raziskovalec tržišča na oddelku za marketing podjetja SCT Inženiring je bil zaposlen 1985–93, zatem je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Upokojil se je 2000. Po upokojitvi je aktivno deloval na področju fotografije: 2000 je bil mentor uvajalnega fotografskega tečaja na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 2003–08 predavatelj predmeta fotografija na slovenski podružnici italijanske fotografske šole Calligari v Ljubljani (danes Fakulteta za dizajn). Bil je mentor na delavnicah in tečajih fotografije, za časopis Nedelo je v rubriki Fotoklepetalnica (Fotografija tedna) ocenjeval fotografije, ki so mu jih v presojo pošiljali fotografi.

1972–74 je bil predsednik Foto-kino zveze Slovenije (FKZS), 1973–74 predsednik Fotografske zveze Jugoslavije (FZJ), od 1981 član Društva fotografov Slovenije. 1973 je bil soustanovitelj Kluba Diana pri Lovski zvezi Slovenije in 1981 Fotokluba Triglavski narodni park. Več let je bil zastopnik Jugoslavije pri Mednarodni zvezi fotografske umetnosti (Fédération Internationale de l'Art Photographique, FIAP): 1971–89 je bil član Svetovne komisije mladinske fotografije (Weltkomission der Jugend Fotografie), 1975 član mednarodne žirije na FIAP-ovi razstavi Europhoto v Berlinu, 1981 mentor na delavnici v Burghausnu v Nemčiji, 1984 predavatelj na mednarodni fotografski šoli v Oasisu pri Burgesu ob Črnem morju. Dejaven je bil tudi pri FZJ: 1976 kot predstavnik FZJ na kongresu italijanske fotoamaterske zveze v Bologni, 1981 je kot udeleženec kongresa Nemške fotografske zveze v Wertheimu predstavil kolekcijo dvajsetih diapozitivov iz Jugoslavije, 1985 je predaval o fotografiji na tečaju in delavnicah Jugoslovanska šola za fotografijo v Trebinju v Črni gori. 1998 je bil soustanovitelj Fotokluba Avtotehne Canon (od 2003 Fotoklub Ljubljana) in do 2006 njegov predsednik. 2000–02 in 2004–12 je bil član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije. Kuriral je razstave Portret v Ljubljani (2005–06, 2008) in bil 2005–06 član žirije revije Digitalna fotografija za izbor fotografije leta. Pisal je prispevke, prevajal, urejal publikacije o fotografiji in prispeval fotografije za knjige (npr. Zakladi Slovenije, 1979; Slovenske gore, 1982).

Ustvarjal je dokumentarno in avtorsko fotografijo v tehniki črno-bele analogne in barvne digitalne fotografije. Obravnaval je krajino, akt, portret, interier, žanr, gojil naravoslovno fotografijo. Sprva ga je pritegnila tehnika barvnih diapozitivov in mu prinesla prve uspehe, zatem se je posvetil črno-beli fotografiji. V zgodnjem obdobju je kontrast svetlo-temno stopnjeval do grafičnega učinka, pritegnila ga je tudi zrnata tekstura, ki jo je začel uporabljati med prvimi na Slovenskem in je postala ena od značilnosti FG ŠOLT. V opusu je prevladoval žanr, delno pod vplivom fotoreportaže. Posnetki od blizu ali v širšem zornem kotu in različnih perspektivah so predočili vsakdanje življenje z različnih koncev sveta, prizore dela, praznovanja, človekove prisotnosti v naravi in socialno tematiko. V ciklu Pešci (1981–98) se je v detajlih nog pešcev osredotočil na dinamiko mestnega vrveža, skozi katerega posamezniki ubirajo svoje poti. Žanrski značaj je zaznamoval tudi portrete, ki jih je zajel v različnih izrezih in zornih kotih ter naglasil spontanost in neposrednost portretirancev. Širok nabor motivov obsega krajina, zlasti mu je bila blizu gorniška fotografija. Uporabljal je različne pristope, npr. snemanje iz zraka, iz vlaka, kadriranje v okvirih zlatega reza, visokega horizonta, ko je poudarjal teksturo, grafičnost krajine. Pri aktu se je sprva osredotočal na formalne vidike in si prizadeval za transformacijo motiva. Intimneje naglašenim interpretacijam so sledile podobe brezhibnega telesa emancipirane ženske.

Prejel je več nagrad in priznanj, mdr. mu je 1964 FKZS podelila naziv fotoamater I. razreda, FZJ pa 1969 naziv inštruktor, 1972 kandidat mojster in 1987 mojster fotografije. 1974 je prejel naziv AFIAP (Artiste FIAP), 2008 pa EFIAP (Excellence FIAP). 1969 je prejel bronasto, 1972 srebrno in 1984 zlato plaketo Borisa Kidriča za delo na področju fotografije, 1975 red zaslug za narod s srebrno zvezdo. 1983 je postal častni član FG ŠOLT, 2002 Fotokluba Maribor, 2003 Fotokluba TNP in 2008 revije E-fotografija. 2006 je prejel nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.