Detoni, Milica (1926–1961)

DETONI, Milica (Ljudmila Detoni, Ljudmila De Toni, Ljudmila Detoni Kurent, Milica Detoni Kurent, Milica Kurent), arhitektka (r. 25. 9. 1926, Ljubljana; u. 23. 9. 1961, okolica Ljubljane, pokopana v Ljubljani). Oče Anton Detoni, geometer, mati Milka Detoni, r. Meden. Mož Tine Kurent, arhitekt, sestra Snegulka Detoni, fizičarka in kemičarka.

Maturirala je na II. ženski realni gimnaziji 1945 v Ljubljani. Želela si je študirati slikarstvo, a se je na željo staršev vpisala na študij arhitekture na takratni Tehniški visoki šoli v Ljubljani (TVŠ UL), kjer je 1952 diplomirala pri Jožetu Plečniku (zasnova Mostu zmage, ki bi povezoval Novi trg z načrtovanim dostopom na grad). Ljubezen do risanja jo je spremljala vse življenje. Po študiju se je maja 1953 zaposlila na Zavodu za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani, od julija 1954 pa je bila asistentka na oddelku za arhitekturo TVŠ UL pri seminarju za zgodovino arhitekture pri Marjanu Mušiču. S tem je postala ena prvih žensk, zaposlenih na tej fakulteti. Delovala je pri projektih obnove objektov kulturne dediščine (pri mnogih je tesno sodelovala z Marjanom Mušičem, mdr. pri obnovah nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki in gradu Otočec), se posvečala proučevanju in ohranjanju antičnih spomenikov (rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini in Emona), prispevala vrsto tlorisnih risb spomenikov (npr. v knjigi Marijana Zadnikarja Romanska arhitektura na Slovenskem, 1959) ter risala načrte in zasnove javnih spomenikov. Tako je pri Plečnikovem seminarju izdelala načrt za nagrobnik svojemu očetu. Plečnik je mavčni model nagrobnika izvedel v bronu in ga uporabil za spomenik ženskim demonstracijam iz 1943 na Kongresnem trgu v Ljubljani; spomenik je bil odkrit 1953, original v braškem kamnu pa je bil istega leta postavljen na grobu njenega očeta v Begunjah pri Cerknici. Skupaj s Plečnikom in kiparko Vladimiro Bratuž je zasnovala tudi spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne v Črni na Koroškem (odkrit 1952). Temo doktorske disertacije Merska rekonstrukcija emonskih površin, v kateri je v duhu Le Corbusierjevega dela Vers une architecture (1923) na podlagi rimske antropometrike zasnovala mersko rekonstrukcijo emonskih gradbenih elementov (module), je prijavila 1960. Rezultate njenega raziskovalnega dela, ki ga je 1961 prekinila tragična prometna nesreča, je 1963 pod naslovom Modularna rekonstrukcija Emone strnil in izdal njen mož, arhitekt Tine Kurent.