Debeljak, Ciril (1930–1982)

DEBELJAK, Ciril (vzdevek Cic), alpinist (r. 23. 1. 1930, Celje; u. 7. 3. 1982, Celje). Oče Ciril Debeljak, mati Marija Debeljak, r. Skale.

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, a je bilo njegovo šolanje prekinjeno zaradi druge svetovne vojne. Njegov oče Ciril je bil aktiven krščanski socialist in je julija 1941 skupaj z Marico Frece in Metodom Hočevarjem zastopal krščanske socialiste na ustanovnem sestanku celjskega mestnega odbora OF. Leto kasneje so Nemci očeta Cirila ujeli in zaprli ter ga maja 1942 v Mariboru ustrelili. Istega leta so aretirali njegovo mamo Marijo in jo poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kasneje umrla. Ob aretaciji očeta je mati otroke, med njimi tudi Cirila, poslala k svoji sorodnici v Brezje pri Ločah, kjer so živeli do konca vojne. Po vrnitvi v Celje se je Debeljak izšolal za grafičarja črkostavca in se zaposlil v tiskarni Celjskega tiska.

Plezati je začel 1946 in že kmalu postal eden najboljših slovenskih alpinistov. Njegova prva plezalna tura je bila Slovenska smer v severni triglavski steni, nadaljeval pa je s številnimi vzponi, med njimi je opravil več prvenstvenih. Z Radom Kočevarjem je 1949 v zimskih razmerah v dveh dneh preplezal Skalaško smer z Ladjo. Preplezana Skalaška smer je v tistem času pomenila najboljše zimsko dejanje nove, povojne mlade generacije alpinistov. V isti navezi sta poleti preplezala še Centralni steber v Lučkem Dedcu, kar je bila takrat najtežja smer pri nas in še danes nosi oceno VI+ (zgornja šesta stopnja).

Debeljak je plezal tudi v Dolomitih in centralnih Alpah ter bil udeleženec prvih jugoslovanskih himalajskih odprav (JAHO) na Trisul (1960) in Kangbačen (1965). Preplezal je Dedca, Ojstrico, Tursko goro (ena od prvenstvenih smeri je tudi poimenovana po njem), Travnik, Čopov steber v triglavski steni in Široko peč. Plezal je tudi v tujini, največ v italijanskih Dolomitih ter v okolici francoskega Chamonixa in v švicarskem Zermattu. Bil je prvi jugoslovanski alpinist, ki je 1952 plezal šesto stopnjo v Dolomitih (severna stena Velike Cine in Civetta).

Po njem je poimenovanih več smeri. S Slavkom Lednikom in Adolfom Vojskom je 1948 prvi preplezal smer v Ojstrici v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je danes poimenovana Smer Debeljak-Lednik-Vojsk. Z Vladom Fajglom in Tatjano Winter pa je 1950 prvi preplezal smer v Velikem Vrhu v Kamniško-Savinjskih Alpah (Smer Debeljak-Fajgelj-Winter). Istega leta je skupaj z Olgo Kekec in Silvo Urh preplezal Smer Debeljak-Kekec-Urh v Velikem vrhu. Po njem so poimenovane tudi smeri Debeljak-Skoberne, Debeljak-Winter, Debeljak-Kekec, Debeljak-Urh, Debeljakova smer (vse v Poljskih devicah v Kamniško-Savinjskih Alpah) ter najbolj znana Debeljakova varianta Aschenbrennerjeve smeri, ki jo je prvi preplezal z Marjanom Perkom 1950 (Travnik v Julijskih Alpah). Nastala je tako, da sta s Perkom skušala ponoviti Aschenbrennerjevo smer, a sta zgrešila smer in potegnila svojo, še nekoliko težjo varianto, ki ji danes mnogi pripisujejo primat v lepoti plezanja.

Debeljak je k razvoju alpinizma prispeval tudi s svojimi književnimi deli, fotografijami, filmi in predavanji. Objavil je več strokovnih člankov v Planinskem vestniku. 1962 je izšla knjiga Noči in viharji: dnevnik poti prve slovenske odprave na vrhove Trisulov v Garhval Himalaji v letu 1960, pri kateri je bil soavtor.

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj: 1955 se je kot delegat Planinske zveze Slovenije udeležil sprejema pri takratnem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu. 1976 je prejel kar tri nagrade: Bloudkovo plaketo ter zlati častni znački Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije. 1973 pa je prejel zlato značko Gorske reševalne službe. V Celju so po njem poimenovali ulico.