Doberlet, Vasja (1946–)

DOBERLET, Vasja, fotograf (r. 5. 8. 1946, Ljubljana). Oče Milenko Doberlet, elektrotehnik, lutkar, mati Tanja Doberlet, r. Turk. Sin Žiga Doberlet, fotograf.

Šolal se je na Tehniški šoli za elektrotehniško stroko v Ljubljani (1961–65). Po končani srednji šoli je eno leto delal v Iskri v Ljubljani, nato je 1966–72 študiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in se 1972 zaposlil kot inženir elektrotehnike v Iskratelu v Kranju. Tam se je ukvarjal z razvojem programske opreme in marketingom telekomunikacijskih proizvodov. Upokojil se je 2006. Bil je soustanovitelj Foto kluba Planinske zveze Slovenije v Ljubljani (1969) in njegov predsednik (1969–72). Član Foto-kluba Janez Puhar Kranj je postal 1998, pozneje na novo ustanovljenega kot Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj, katerega soustanovitelj je bil, 2001–15 njegov predsednik, 2018–19 pa član začasnega vodstva. Od 2008 je pooblaščenec Fotografske zveze Slovenije (FZS) za mednarodno zvezo za fotografsko umetnost (Fédération Internationale de l'Art Photographique – FIAP). Od 2018 je podpredsednik FZS.

Prvo formalno izobrazbo na področju fotografije je prejel od fotografa Vlastje Simončiča, čigar fotografski tečaj je obiskoval 1968; istega leta je začel tudi razstavljati. Na Simončičevo pobudo so ustanovili fotografski klub pri Planinski zvezi Slovenije, v katerem je Doberlet kot predsednik organiziral razstave, fotografi pa so ustvarjali pod Simončičevimi napotki.

Njegov opus obsega črno-belo in barvno fotografijo, motive glasbe, plesa, krajine, žanra, tudi abstrakcijo. Razvidni so različni pristopi od dokumentarne do avtorske fotografije.

Krajino je zajel v širših in ožjih, tudi detajliranih izrezih in jo podal v liričnih interpretacijah, tj. romantični dediščini zapisanem pojmovanju narave, ko je izpostavil kontrast med tihoto in skrivnostnostjo narave ter njeno vitalistično močjo, kot tudi v interpretacijah, ki prinašajo kritičen odziv na človekov odnos do narave. Pritegnile so ga tudi likovne vrednosti izbranega motiva, npr. ritem, oblika in barvni kontrasti, pri čemer je ohranil veristični pristop ali pa v pogledu od blizu izpostavil abstraktno podobo motiva. Obravnaval je neokrnjen kot tudi s človekovimi posegi spremenjen naravni prostor, pri čemer je ločeval med posegi, izvedenimi iz potrebe po preživetju in s posluhom za naravo, ki so naravo preoblikovali, a je ne prizadeli (npr. soline in vinogradi), in posegi, ki so usodneje zarezali vanjo (peskokopi, industrija, smetišča). Tako je odprl vprašanje okoljske problematike in tematiziral spreminjanje naravnega okolja za interese kapitala. V jukstapozicijo je postavil naravne in umetne elemente, ki kot tujki spreminjajo podobo krajine, naglasil pa je tudi dramatično plat, v kateri odmeva naziranje narave kot mogočne sile, ki lahko človeku vrne udarec (serija Ranjena krajina, 2006–13). Kritičen podton zasledimo tudi v urbani krajini, npr. v ciklu Orwellija (2005–06), kjer se je osredotočil na izreze sodobne mestne vedute poslovnega središča in večji del ali cel kader namenil stavbnim gmotam v nebo kipečih stolpnic kot monumentalnih simbolov centrov moči, odločanja in (prikritega) nadzora. Z uporabo temnih tonov sivega klina je še podkrepil vtis temačnosti in duhovne praznine.

Dinamiko in dimenzijo časa, imanentno glasbeni umetnosti, je zajel na posnetkih glasbenikov, dinamiko giba in barvnih kontrastov pa na posnetkih plesalcev.

Ena vidnejših serij iz zadnjega obdobja je Avto-refleksi (2013–). V ožjih izrezih odsevov na avtomobilskih površinah je izpostavil likovne značilnosti, od barvnih kontrastov do distorzije oblik, kar prispeva k vtisu nadrealnega, izbrane detajle je večkrat približal abstrakciji. Z zrcaljenjem je zaobrnil kontrast med ulico in stavbami, saj so stavbe, ki so sicer statični elementi, v odsevih postale gibljive oblike, avtomobili pa kot sicer dinamični elementi negibne odsevne površine pojavnega sveta.

Serija Kozolci (2019–20) izpostavi kontrast med edinstveno ruralno arhitekturo in njenimi nadomestki balami ter ga stopnjuje do napetosti, ki se bere tudi na asociativni ravni, ko novo brez občutka izpodriva staro.

V času njegovega vodenja je Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj organiziralo več razstav, tudi mednarodnih. Je eden od zaslužnih za populariziranje dela pionirja fotografije na steklo Janeza Puharja doma in v tujini ter za organizacijo in izvedbo dogodkov ob dvestoletnici njegovega rojstva. Bil je pobudnik ex tempora Cyber, ki ga je organiziral pod patronatom FIAP 2011 in 2012 na mednarodni ravni. 2012 je začel z organizacijo Puharjevih dni, fotografske prireditve, ki so ji prisostvovali fotografi iz Slovenije in tujine. Okrepil je sodelovanje FZS s FIAP.

Prejel je vrsto nagrad doma in v tujini, med pomembnejšimi so 2002 naziv AFIAP (Artist FIAP) in 2006 EFIAP (Excellence FIAP), 2008 bronasti znak EFIAP, 2009 srebrni znak EFIAP in častni naslov ESFIAP (Excellence for Service Rendered) za uspešno organizacijsko delo na mednarodnem področju ter 2012 zlati znak EFIAP, 2015 platinasti in 2021 diamant 1. 2014 je za cikel Avto-refleksi prejel naziv MFIAP (Master FIAP). FZS mu je 2003 podelila naziv kandidat za mojstra fotografije (KMF), 2008 mojster fotografije (MF) in 2014 nagrado Janeza Puharja. 2013 je za organizacijske dosežke na področju fotografije prejel veliko plaketo Mestne občine Kranj.