Dežman, Serafina (1822–1899)

DEŽMAN, Serafina (rojstno ime Francisca Xaveria Deschmann; Serafine Deschmann, Franziska Deschmann), meteorologinja (r. 29. 9. 1822, Idrija; u. 1. 2. 1899, Ljubljana). Oče Klemen Dežman, sodni aktuar, mati Terezija Dežman, r. Schlegel. Brat Karel Dežman, politik, muzealec, naravoslovec, svak Josef Bartholomäus Päuer, okrajni načelnik v Idriji, nečakinjin mož Ladislav Benesch, slikar, zbiratelj.

O mladostnih letih in šolanju Serafine Dežman doslej ni veliko znanega. Po očetovi smrti 1824 se je družina preselila v Ljubljano, kjer jo je do svoje smrti podpiral očetov brat, trgovec Mihael Dežman. Družina je 1832–34 bivala v Salzburgu, nato v Ljubljani.

Serafina Dežman je ostala samska in vodila gospodinjstvo, ki je poleg brata Karla in matere Terezije obsegalo različno število sorodnikov in gospodinjskih pomočnic.

Posebno tesen odnos je imela Serafina s svojim starejšim bratom Karlom. Njeno vlogo bi v sodobnem jeziku lahko opredelili kot osebna tajnica. Bila je njegova zaupnica, svetovalka in pomočnica v zasebnem življenju ter sodelavka in posrednica na različnih področjih njegovega strokovnega delovanja – v zvezi z delovanjem Deželnega muzeja za Kranjsko, meteorološkimi meritvami, botaniko, v stikih s strokovnimi sodelavci in zasebnimi znanci, pri arheoloških izkopavanjih kolišč na Ljubljanskem barju in drugem.

Bila je izobražena, prebirala je slovenske in nemške časopise, udeleževala se je izobraževalnega in kulturnega dogajanja v Ljubljani (predavanj s področja zgodovine in naravoslovja ter koncertov, gledaliških in opernih predstav), sodelovala je pri zbiranju denarja za šole in otroško bolnišnico. Z zanimanjem je spremljala in komentirala novosti – na primer železnico, delovanje telegrafskega aparata, nove merilne naprave, navdušili so jo romani Julesa Verna.

Karl in Serafina Dežman sta dolga leta v Ljubljani vodila meteorološko opazovalnico, kjer sta spremljala in beležila različne vremenske podatke. Februarja 1857 sta od ljubljanskega telegrafskega uradnika J. Zeilingerja prevzela vodenje meteorološke opazovalnice drugega reda v Prečni ulici. V arhivu Karla Dežmana so zbrane meritve vsaj od 1855, vreme sta spremljala dobra štiri desetletja. Dežmana sta beležila zračni tlak, temperaturo suhega in temperaturo vlažnega termometra, najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo, parni tlak, relativno vlažnost, oblačnost, padavine, smer in jakost vetra, zapisovala pa sta tudi druge vremenske zanimivosti. V arhivu mdr. najdemo skice velikih zrn toče, ki je padala v Ljubljani 17. julija 1869. Naprave, ki sta jih za meritve uporabljala, so bili med drugim Kappellerjev barometer (iz zapiskov je razvidno, da sta imela dva različna modela), Augustov psihrometer za merjenje temperaturnih ekstremov in vlažnosti ter ombrometer, posodo za lovljenje padavin.

Zbrane meritve sta analizirala in objavljala. Tako sta denimo daljše časovno obdobje za vsak mesec beležila skupno količino padavin v Ljubljani, prav tako število oblačnih dni. V Laibacher Zeitung sta objavljala krajša poročila o značilnostih vremena za pretekli mesec, ob novem letu poročila za preteklo leto, nekajkrat pa sta objavila tudi napovedi za prihodnji dan. Dokumenti v arhivu kažejo, da sta si meritve izmenjevala z drugimi meteorologi, saj so tam zbrane različne vremenske karte za Evropo in celo nekaj kart ZDA. Na skupnih meritvah in analizah temelji njuna razprava o podnebju na Kranjskem (Das Klima in Krain), objavljena v knjigi Krain und seine öffentliche Gesundheit mit besonderer Berücksichtigung des Jahres 1881, ki jo je 1883 uredil zdravnik Friedrich Keesbacher. V predgovoru knjige sicer kot avtorja poglavja omenja le Karla Dežmana.

Meritve vremenskih parametrov večkrat na dan več kot štiri desetletja so izredno obsežno delo. Ker je bil Karl zaradi službenih obveznosti pogosto odsoten, med drugim je daljša obdobja preživel na Dunaju, je Serafina velik del meritev opravila sama ob pomoči sorodnikov in prijateljev. Z meritvami je samostojno nadaljevala tudi po Karlovi smrti (1889) do 1895 (zadnja ohranjena tabela z zabeleženimi meritvami je iz junija 1895). Ker je bila odlično usposobljena za delo z barometri in drugimi pripravami, jo upravičeno lahko štejemo za eno od prvih ljubljanskih eksperimentalnih fizičark in meteorologinj.