De Locatelli, Alfred (1960–)

DE LOCATELLI, Alfred (Alfredo de Locatelli), slikar, oblikovalec (r. 17. 11. 1960, Postojna). Oče Alfredo Macor, trgovec z lesom, mati Natalia de Locatelli, medicinska sestra.

1960–67 je živel v Vrtojbi, 1968 se je z družino preselil v Gorico. 1976–81 se je šolal na goriškem državnem zavodu za likovno umetnost (Istituto Statale d'arte), kjer ga je poučeval tudi furlanski slikar Cesare Mocchiutti. Zatem je bil dve leti na šoli za arhitekturo v Benetkah (Istituto Universitario di Architettura di Venezia), med tem časom je kot alpin služil vojsko v Tablji (Pontebbi) in v Gorici. 1983–87 je študiral na umetniški akademiji v Benetkah (Accademia di Belle Arti di Venezia), kjer je 1987 diplomiral na oddelku za dekoracijo; specializacijo iz oblikovanja je opravil pri Enniu Chioggiju. 1987 se je vzporedno eno leto šolal za oblikovalca obuval na šoli obrtniških mojstrov čevljarstva Brenta v kraju Stra. Kot samostojni oblikovalec je deloval 1987–91, nato se je posvetil poučevanju. 1990–91 je likovno vzgojo poučeval na likovni šoli Nordio v Trstu, 1993–94 na umetniški akademiji v Catanii, 1994–96 v Carrari, od 1996 pa je zaposlen na akademiji Brera v Milanu, kjer poučuje ornamentalno plastiko, modelistiko in tipologijo materialov ter eko design. Od 1996 je živel pretežno v Milanu, kjer je še vedno zaposlen, od 2011 živi v Casale Corte Cerro pri kraju Varbania ob jezeru Lago Maggiore. Še vedno se vrača v Gorico. Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah v Sloveniji in Italiji ter tudi sam zasnoval in organiziral več likovnih manifestacij.

Njegov ustvarjalni opus zaznamuje prepletanje med slikarstvom in oblikovanjem. Medij izražanja je v glavnem slika, pa tudi risba, kip, prostorska instalacija ali ročno oblikovan oblikovalski izdelek ter grafično oblikovanje. Prehaja od figuralike v abstrakcijo in nazaj, posebej značilne so njegove lirične, izpraznjene krajine ter slike, v katerih uporablja rastline kot matrice in tehniko slikanja z valjčkom.

Profesionalno umetniško kariero je začel kot oblikovalec čevljev, v svet oblikovanja ga je lansirala velika nagrada za mlade stiliste moške obutve Pitti Pelle, ki jo je prejel v Firencah 1987. Nekaj let se je posvečal oblikovanju obutve, interierjev in grafičnemu oblikovanju, delal mdr. za oblikovalca Sandra Maglija in za tovarno športne opreme Lotto. Oblikoval je logotip za glasbeni festival Rototom Sunsplash v Osoppu.

1992 je skupaj z goriškimi umetniki Massimilianom Busanom, Paolom in Sergiom Figarjem in Igorjem Tomšičem osnoval skupino, imenovano Premacinati oz. Antemoliti, kasneje so se jim pridružili še Stefano Comelli, Giancarlo Doliac, Ernesto Paulin idr. Z umetniškimi akcijami, instalacijami ter intervencijami v naravnem in urbanem prostoru so opozorili na problem ekologije in prvinskosti, zaznavali družbene dileme ter se zavzeli za mestne stavbe in vsebine.

Na slikarskem platnu največkrat obravnava krajino, figuro, predmet, pri čemer ga zanima duhovni prostor likovnega dela in metafizično sporočilo, podobno tudi v kiparskem oblikovanju ali v delih na papirju. V ustvarjalnem aktu ga pritegnejo skrivnostne oblike, prividi, nenavadni liki, ikonični liki, simbolne prvine, enigmatični predmeti, imaginarne krajine, zgodovinski spomini, transcendenca, nezavedno, zen. Realnost ohranja na slikovni površini z zemeljskimi toni, na katero kot v dnevnik piše besede, lepi izrezke iz časopisov ali delce predmetov vsakdanjosti. Po likovni delavnici v Bolgariji 2017 pogosteje uporablja rastline kot šablone in tehniko slikanja z valjčkom. Skozi umetnost izraža ideje vanverizma, gibanja v umetnosti, ki si prizadeva za svetovni mir in pravičnost, moč skupnosti in kulturo delitve ter življenja v sozvočju z naravo.

1987 je v Firencah prejel nagrado Pitti pelle za oblikovanje moške obutve, v Gorici pa nagrado mesta Gorica. 1988 je na tekmovanju Časi miru/Tempi di Pace v Trivenetu prejel tretjo nagrado za delo Eno jajce prehrani ves svet/Un uovo nutrì tutto il mondo. 1989 je na regionalnem tekmovanju v slikarstvu Estemporanea v Vili Vicentina prejel prvo nagrado. 1990 je sledila druga nagrada za slikarstvo na Arte moderna v Martignaccu in prva nagrada za slikarstvo v Villi Vicentini. Na ex temporu v Piranu je dobil nagrado za slikarstvo (1998) in veliko odkupno nagrado (2002).