Erjavec, Karl (1960–)

ERJAVEC, Karl (Karl Viktor), pravnik, politik (r. 21. 6. 1960, Aiseau, Belgija). Oče Viktor Erjavec, tesar, rudar, mati Albina Erjavec, r. Olup, administratorka.

Prve tri razrede osnovne šole je končal v Aiseauju, nato se je družina preselila v Anderlecht, 1972 pa v Kranj, kjer je nadaljeval šolanje. 1975 se je vpisal na kranjsko gimnazijo in jo končal 1979. Študij prava na ljubljanski pravni fakulteti je končal 1985. Po študiju je bil vpoklican na služenje vojaškega roka v Bohinjsko Belo. 1986 se je kot pravnik zaposlil v Iskri. 1990 je postal sekretar za občo upravo občinskega izvršnega sveta v Kranju, 1995 pa najprej šef kabineta in pozneje vodja strokovnih služb v uradu varuha človekovih pravic Iva Bizjaka. 2000 je postal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ki ga je vodil Ivo Bizjak, funkcijo državnega sekretarja je obdržal tudi v obdobju, ko je ministrstvo vodila Zdenka Cerar.

Erjavec je bil sprva član Slovenskih krščanskih demokratov (1993), po njihovi združitvi s SLS in vnovični cepitvi združene stranke 2000 je ostal v SLS, 2004 je bil krajši čas član LDS, istega leta pa se je pridružil stranki DeSUS in postal obrambni minister v vladi Janeza Janše. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal do konca mandata vlade 2008. Istega leta je v vladi, ki jo je vodil Borut Pahor, postal minister za okolje in prostor. Januarja 2010 je zaradi negativnega mnenja računskega sodišča o sistemu ravnanja z odpadki odstopil s funkcije.

2005 je postal predsednik stranke DeSUS, ki je na volitvah v državni zbor 2008 zbrala 7,4 odstotka glasov, 2011 6,9 odstotka, 2014 10,1 odstotka in 2018 4,9 odstotka. Po volitvah decembra 2011 je bil izvoljen v državni zbor, februarja 2012 pa je v vladi Janeza Janše prevzel funkcijo zunanjega ministra, ki jo je obdržal tudi po spremembi vladajoče koalicije do 2014. Erjavec je funkcijo zunanjega ministra obdržal tudi v vladi Mira Cerarja, ki je naloge opravljala do 2018. V vladi, ki jo je vodil Marjan Šarec, je Erjavec septembra 2018 prevzel funkcijo obrambnega ministra.

Na volilnem kongresu DeSUS-a januarja 2020 Erjavec ni bil ponovno izvoljen za predsednika stranke. Napovedal je umik iz političnega in javnega življenja ter odstopil s položaja obrambnega ministra. Ker je konec januarja 2020 kot predsednik vlade odstopil tudi Marjan Šarec, je Erjavec funkcijo obrambnega ministra opravljal do marca 2020, ko je nastopila nova vlada. Po odstopu Aleksandre Pivec z mesta ministrice in tudi predsednice DeSUS-a je bil Erjavec decembra 2020 ponovno izvoljen za predsednika stranke in postal kandidat strank KUL (Koalicija ustavnega loka) za novega mandatarja. Zaradi neizglasovanih nezaupnic in hkrati močnih nesoglasij znotraj stranke je odstopil s položaja predsednika stranke in tudi izstopil iz stranke. Marca 2021 se je zaposlil v podjetju Iskratel.

Erjavec sodi med politike z najdaljšim stažem v samostojni Sloveniji. Od 2004, ko je postal obrambni minister, in po 2005, ko je postal predsednik DeSUS-a, je s stranko vedno sodeloval v vladajočih koalicijah. Stranka upokojencev, ki jo je vodil, je imela tudi zaradi Erjavčeve politične spretnosti status jezička na tehtnici, zato brez nje ni bilo mogoče sestaviti vladajoče koalicije. Erjavčev petnajstletni mandat na čelu stranke sodi med najdaljše mandate predsednikov strank, hkrati pa je bil Erjavec minister v vseh vladah v obdobju 2004–20, s krajšo prekinitvijo po odstopu 2010.