Dragonja, Metod (1954–)

DRAGONJA, Metod, gospodarstvenik, politik (r. 22. 8. 1954, Ljubljana). Oče Branko Dragonja, finomehanik, mati Antonija Dragonja, r. Prezelj, tekstilna delavka. Ded Ciril Drekonja, učitelj, pisatelj, primorski antifašist, brat Ciril Dragonja, bančnik.

Osnovno šolo je od 1961 obiskoval v Kranju, po 1963 pa v Ljubljani. 1969–73 se je v Ljubljani šolal na Srednji tehniški šoli kemijske smeri. 1973 se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, 1978 je študij končal ter se kot finančni analitik in vodja projektnega financiranja zaposlil v farmacevtski družbi Lek. Pred tem je v Schweizersische Bankgesselschaft v Zürichu opravil trimesečno prakso. Vojaški rok je odslužil 1979–80. 1982 je v Leku postal finančni direktor. 1986 je opravil trimesečno šolanje v Bank of New York. 1988 je postal generalni direktor Leka; družbo je vodil do 1996, ko je postal minister za gospodarske dejavnosti v vladi Janeza Drnovška. Istega leta je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi LDS in bil izvoljen v državni zbor. Predsednik vlade Drnovšek ga je 1997 ponovno povabil na čelo ministrstva za gospodarstvo. Funkcijo je opravljal do 1999, nato se je kot predsednik uprave vrnil v Lek in ga vodil do 2005. Istega leta je dokončal Harvard Business Leadership Program, 2006 pa se je izobraževal v okviru Novartisovega programa Marketing Excellency. 2000–07 je bil predsednik nadzornega sveta IEDC – Poslovne šole Bled, 2005–07 direktor predstavništva Leka v Moskvi in direktor Sandoza v Ruski federaciji, 2007 je bil poslovni direktor IECD, 2008–13 direktor predstavništva Nove ljubljanske banke (NLB) v Moskvi, 2014–16 poslovni direktor družbe NLB Interfinanz AG Zürich.

V času vlade Alenke Bratušek je 2014 znova postal minister za gospodarstvo. Po oblikovanju vlade Mira Cerarja istega leta je bil na finančnem ministrstvu, ki ga je vodil Dušan Mramor, državni sekretar, zadolžen za upravljanje z državnim premoženjem. 2016 je postal najprej svetovalec, nato pa generalni direktor družbe 2-TDK, d. o. o, zadolžene za projekt izgradnje drugega tira železniške proge od Divače do Kopra. V času vodenja družbe je bil postavljen model projektnega financiranja, zaprta je bila finančna konstrukcija, pridobljena so bila evropska sredstva in vzpostavljeni pogoji za financiranje projekta s strani Evropske investicijske banke. Septembra 2018 je znova prevzel naloge državnega sekretarja na ministrstvu za finance. Delo je opravljal do marca 2020, ko se je upokojil. Je član izvršnega odbora Stranke Alenke Bratušek.

V obdobju razpada jugoslovanskega trga in osamosvojitve Slovenije je Dragonja stabiliziral družbo Lek ter s preusmeritvijo na mednarodne trge obdržal rast farmacevtske družbe. V tem času se je Lek tudi lastniško preoblikoval v delniško družbo z več kot 40.000 delničarji in postal ena vodilnih farmacevtskih družb v regiji centralne in vzhodne Evrope. Družba si je več kot deset let sistematično prizadevala za prodor na trg generičnih zdravil v ZDA, kar ji je uspelo 2002. Hkrati je Lek pod vodstvom Dragonje izrazito vlagal v razvoj in sodelovanje z akademsko-znanstveno sfero ter začel z razvojem bioloških zdravil. 2002 je švicarska farmacevtska družba Novartis izvedla prevzem Leka, ki je tako postal družba v lasti Novartisove generične divizije Sandoz.

Funkcijo ministra za gospodarstvo je Dragonja prvič opravljal v času ugašanja neperspektivnih gospodarskih panog, denimo tekstilne industrije, in velikih podjetij, denimo mariborskega Tama. V tistem obdobju je Dragonja s sodelavci na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pripravil dokument Industrijska politika Slovenije (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 1997). V drugem obdobju vladnega delovanja, v času stabilizacije po svetovni finančni krizi, je Dragonja sodeloval pri pripravi nacionalne Strategije upravljanja kapitalskih naložb RS (2015).

Dragonja je prejemnik več priznanj, mdr. reda dela s srebrnim vencem (1989), nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke (1993), Združenje Manager ga je razglasilo za managerja leta (1995), je prejemnik komturskega križa reda za zasluge Republike Poljske (2004) ter priznanja ministrstva zdravstva in socialnega skrbstva Ruske federacije za prispevek k razvoju zdravstva in zdravstvene zaščite (2007).