Novi Slovenski biografski leksikon

DOMJAN, Alenka (rojstno ime Alenka Salesin), umetnostna zgodovinarka, galeristka (r. 4. 2. 1951, Celje). Oče Eduard Salesin, kipar, mati Fani Salesin, r. Planinc. Mož Jože Domjan, grafični oblikovalec.

Maturirala je 1970 na gimnaziji Celje (današnja I. gimnazija), 1976 diplomirala iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter tam 2001 magistrirala s področja umetnosti novega veka (Upodabljajoča umetnost tridesetih let 20. stoletja na Celjskem). 1976–77 je bila zaposlena na Osnovni šoli Griže in nato 1977–78 na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. 1978–88 je delala na Zavodu za kulturne prireditve Celje kot kustodinja celjskega Likovnega salona in nato 1988–2005 kot umetniška vodja zavoda. 1984 je v okviru Skupnosti muzejev Slovenije opravila strokovni izpit za kustosa galerista, 1994 je postala višja kustosinja, 2001 muzejska svetovalka in 2007 muzejska svetnica. Strokovno se je izpopolnjevala na Dunaju (1995, štipendija Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo (Österreichisches Ost und Südosteuropa Institut). Od 2005 do upokojitve 2010 je vodila Center sodobnih umetnosti pri Zavodu Celeia Celje. Po upokojitvi strokovno sodeluje z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec (Savinov likovni salon Žalec in razstavni prostori dvorca Novo Celje).

V formalni institucionalni razstavni program je vnesla kreativnost, dinamičnost in fleksibilnost ter upoštevala tudi poetike posameznih gostujočih kustosov in umetnikov. S svojimi smelimi odločitvami je v okolju, ki sodobni umetniški produkciji ni bilo naklonjeno, gradila trdno podobo Zavoda za kulturne prireditve Celje (današnji Zavod Celeia Celje) ter mu s premišljeno strategijo ustvarila ugled v domačem in širšem evropskem prostoru. Pri snovanju programa je upoštevala tako lokalni kot mednarodni prostor, povezovala tradicijo in aktualne umetniške tokove ter polpreteklost soočala s sodobnostjo. To jo je vodilo tudi pri razvijanju razstavnega programa, ki je vključeval študijske, tematske ter pregledne individualne in skupinske razstave, teorijo in prakso pa je povezovala na simpozijih, predavanjih in delavnicah.

Bila je pobudnica vzpostavitve več razstavnih prostorov na Celjskem. Med drugim je vzpostavila Galerijo sodobne umetnosti (1993), ki je 1998 s selitvijo iz drugega nadstropja Knežjega dvorca Celje v pritličje razširila vsebine in zvišala programske standarde ter se pod njenim vodstvom z novimi galerijskimi prostori oblikovala v Center sodobnih umetnosti. S tematskimi razstavami in razstavami posameznih umetnikov je lokalno ustvarjalnost in identiteto povezovala s širšim kulturnim prostorom. Zagovarjala je sistematično in dolgoročno promocijo celjske umetniške produkcije doma in v tujini ter sodelovala pri generiranju spodbudnega okolja za rast ustvarjalnega potenciala v mestu in regiji. Stalno zbirko Likovnega salona je z odkupi del umetnikov, povezanih s celjskim območjem, vsebinsko preobrazila iz lokalne v regijsko.

Postavila je več kot tristo razstav slovenskih in tujih avtorjev tako v domovini (Likovni salon Celje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Umetnostna galerija Maribor – Razstavni salon Rotovž, KiBela Maribor, Cankarjev dom v Ljubljani, Pilonova galerija Ajdovščina in Muzej na gradu Kromberk Nova Gorica) kot v galerijah in muzejih v tujini (Kleine Galerie in Cult Galerie na Dunaju, Muzej savremene umetnosti v Beogradu, Muzej suvremene umjetnosti v Zagrebu, SouthWest Gallery v Sydneyju, Musczarock Kunsthalle v Budimpešti).

Sodelovala je na več strokovnih srečanjih ‒ Rekonstruirana fikcija (Celje, 2001), Dvojno preverjanje (Celje, 2004), Pierre Bourdieu v ogledalu družbenih sprememb (Celje, 2005) ‒ ter simpozijih Dom Evropa (Trst, 2005; Celje, 2006).

Bila je članica strokovnega sveta Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana (1993–99) in programskega sveta Umetnostne galerije Maribor (1999–2003), podpredsednica programskega sveta Moderne galerije Ljubljana (2003–08), članica strokovne komisije za podeljevanje Prešernovih nagrad in nagrad sklada pri Ministrstvu za kulturo RS (likovna umetnost: 2004–08, vizualne umetnosti: 2010–15). Od 2012 je zunanja strokovna sodelavka pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.

Mestna občina Celje ji je 1994 za njeno dolgoletno delo podelila srebrni celjski grb. Slovensko muzejsko društvo ji je 2022 podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo.

Dela

Avgust Lavrenčič : slike : 1954–1994, Celje, 1995 (soavtor Ivan Sedej).
Trideseta leta na Celjskem : pogledi na vsakdanje in kulturno življenje, Celje, 1997.
Božidar - Ted Kramolc : pregledna razstava = a retrospective exhibition : [1943–2001], Celje, 2001 (katalog razstave, soavtorica Irene Mislej).
Introspektiva zz : 1970–2006, Celje, 2006 (soavtorja Dalibor Bori Zupančič, Mitja Čander).
Iz oči v oči s prezenco, Slovenj Gradec, 2008 (s soavtorji).
Panta rhei : ujetost, prosevanje, razpiranje, žarenje = capture, transparence, unveiling, radiation : pregledna razstava = retrospective : 1967‒2008, Celje, 2009 (katalog razstave, s soavtorji).
Lila Prap : pravljičarka, ki misli v podobah in zapisuje v znakih, Celje, 2011 (s soavtorji).
Konrad Topolovec, Celje, 2017 (katalog razstave, soavtor Petra Kapš).
Eduard Salesin : 1910–1980, Žalec - Celje, 2018.
Podobe dela rudarjev in železarjev na Slovenskem, Ravne na Koroškem, 2018 (s soavtorji).
Tukaj : nekoč in danes : pregled likovnega dogajanja v 20. stoletju in aktualne umetniške prakse v Savinjski dolini: Dvorec Novo Celje, Žalec, 2019.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Alenka Domjan: Celje je dobilo nove razstavne prostore – Galerijo sodobne umetnosti, Sinteza, 1994, št. 95–100, 203–204.
Kustosi o slovenski sodobni umetnosti, Delo, 17. 8. 2010.
Kostanjšek Brglez, Simona: Domjan, Alenka (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023940/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine