Dimkovska, Lidija (1971–)

DIMKOVSKA, Lidija, pesnica, pisateljica, prevajalka (r. 11. 8. 1971, Skopje, Severna Makedonija). Oče Stojan Dimkovski, delavec, mati Donka Dimkovska, r. Miteva, arhivarka. Mož Aleš Mustar, pesnik, prevajalec.

Maturirala je 1990 na gimnaziji v Skopju. Primerjalno književnost je študirala na filološki fakulteti v Skopju (1990–94). Doktorirala je iz romunske poezije na fakulteti za književnosti univerze v Bukarešti, Romunija (2001) z disertacijo Poetika Nichite Stanescuja. Kot lektorica za makedonski jezik je bila zaposlena na fakulteti za tuje jezike in književnosti na univerzi v Bukarešti, Romunija (1997–2001). 2001 se je preselila v Ljubljano. Bila je urednica za poezijo pri dvojezični (makedonsko-slovenski) elektronski literarni reviji Blesok (Shine) (1999–2003). V sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU) je vodila literarna branja in pogovore s slovenskimi pisatelji v klubu Daktari v Ljubljani (2005–06), istočasno je bila kot štipendistka Ad future zunanja raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Kot docentka je predavala Svetovno književnost na Katedri za slovenski jezik in književnost Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici (2009–12). Od 2005 je članica mednarodne žirije za mednarodno literarno nagrado Vilenica, 2016–19 tudi njena predsednica. Bila je članica mednarodne žirije za mednarodno literarno nagrado Zbigniew Herbert, Varšava, Poljska (2013–16). Kot literarna štipendistka je bivala v ZDA (New York, oktober–november 2005) in mnogih evropskih mestih (Berlin, junij 2008; Salzburg, april 2012; Tirana, junij 2018).

Piše poezijo, prozo, eseje ter prevaja slovensko in romunsko književnost v makedonski jezik. Posebno zanimanje posveča raziskovanju in preučevanju priseljenske in manjšinske književnosti v Sloveniji. 2014 je uredila antologijo Iz jezika v jezik : antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. 2019 je uredila zbornik literarnih besedil, nastalih na literarnih delavnicah, namenjenih avtorjem in avtoricam, ki živijo v Sloveniji in pišejo v jezikih nekdanje Jugoslavije Biće bolje / Bo že. Izvirna literarna dela Lidije Dimkovske so bila do sedaj prevedena v albanščino, angleščino, bolgarščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, latvijščino, madžarščino, nemščino, poljščino, romunščino, slovaščino, slovenščino in srbščino.

Je prejemnica več nagrad: nagrade za najboljši pesniški prvenec Studentski zbor, 1993 (za pesniško zbirko Otroci z Vzhoda, s soavtorjem Borisom Čavkoskim), Skopje, Makedonija; nemške nagrade Huberta Burde za poezijo (za pesmi, prevedene in objavljene v nemškem jeziku), Offenburg, Nemčija, 2009; za roman Rezervno življenje je 2013 prejela nagrado Stale Popov Društva pisateljev Makedonije (za najboljšo prozno knjigo leta) in nagrado Evropske unije za književnost, Bruselj, Belgija; evropske nagrade Petruja Krduja za poezijo, 2016, Književna opština Vršac, Vršac, Srbija; posebno priznanje Evropska kulturna dediščina za kratko zgodbo v okviru natečaja nagrajenci Evropske unije za književnost pišejo o Evropi (A European Story: EUPL Winners Write Europe), 2018, Dunaj, Avstrija, književno nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti (2020) za vrhunski desetletni opus za odrasle v 21. stoletju in mednarodno pesniško nagrado Naim Frashëri (2020), Tetovo, Severna Makedonija.