Dernič, Anton (1879–1954)

DERNIČ, Anton, izdelovalec orgel (r. 9. 1. 1879, Lancovo; u. 2. 7. 1954, Lancovo, pokopan v Radovljici). Oče Valentin Dernič, tesar, mati Ana Dernič, r. Piber.

Dernič se je tesarstva učil pri svojem očetu. Od 1903 je živel na več naslovih v Luzernu v Švici. Imenovanje za intonaterja novih Gollovih orgel v Rebsteinu (St. Gallen, Švica) maja 1906 kaže, da je uspešno delal in se izobraževal v tej orglarski delavnici. Oktobra 1907 je odšel v Karlsruhe v Nemčijo. Oblike njegovih igralnikov, način zapisa opusa in letnice izdelave posnemajo igralnike orglarske delavnice Voit iz Durlacha pri Karlsruheju, danes Karlsruhe-Durlach (dežela Baden-Würtenberg, Nemčija). V oglasih v dvajsetih letih 20. stoletja Dernič zapiše, da se je izobraževal v tujini; javna priporočila naročnikov navajajo, da na Nemškem in Francoskem.

V Radovljici je 1909 ustanovil orglarsko podjetje, ki je zelo uspešno delovalo do prve svetovne vojne. Izvedenci so v časnikih in Cerkvenem glasbeniku pohvalno pisali o zanesljivosti delovanja in zlasti o Derničevih intonaterskih sposobnostih. Septembra 1917 je bil imenovan v komisijo za odvzem orgelskih piščali za vojne namene za deželo Kranjsko oz. Ljubljansko škofijo. Po vojni je popravljal orgle in nadomeščal odvzete piščali, največ na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji ter nekaj na Goriškem in Dolenjskem. V oglasih je ponujal cerkvene in salonske orgle s pnevmatsko in elektropnevmatsko trakturo. Kot prvi pri nas je oglaševal električni orgelski igralnik, ki se ga v »velikih cerkvah in dvoranah lahko prepelje na vsak željen prostor«. Orglarska delavnica Voit, s katero Derniča povezujejo, je 1903 prva izdelala takšen igralnik za koncertno dvorano v Heidelbergu. Da bi Dernič kje takšen električni igralnik postavil, ni znano.

Poročil se je 1916 v Radovljici z Marijo, rojeno Dagarin. Januarja 1925 sta se zakoncema ob požaru zadušila oba sinova, sedemletni Tonček in šestletni Rajko. Jeseni 1926 je Sava poplavila delavnice rodbine Dernič na Lancovem; sosednje žagarsko in tesarsko podjetje Ivana Derniča je 1928 bankrotiralo, Anton Dernič pa po teh dogodkih orgel ni več izdeloval. 1930–32 je oglaševal izdelavo novih harmonijev in pohištva. Uglaševal je klavirje in harmonike. 1939 je prodajal mizarsko orodje in stroje. Zadnji dve desetletji je bolehal in večino časa preživel v hiši na Lancovem, kjer je tudi umrl. Žena je po njegovi smrti prodala preostanek mizarskih in orglarskih strojev ter orodje. Živih potomcev ali naslednikov nista imela.

Vse Derničeve orgle so pnevmatske, imajo romanticistično zvočno zasnovo in solidno odzivnost, kar so posebej cenili takratni organisti in orgelski izvedenci, npr. Hugolin Sattner, Stanko Premrl in France Kimovec. Devet orgel je dvomanualnih, pet enomanualnih in ene so trimanualne; s tonskim obsegom v manualu od C do g3 in pedalu od C do d1 ter pri večjih glasbilih do f1. Njegov pnevmatski orgelski avtomat, edini znani slovenskega izdelovalca (Trviž v Istri), nima pedala; ohranjeni so valji z naluknjanimi trakovi s skladbami. Iz Švice je prenesel idejo Gollove pnevmatske izvedbe mehovnega regulatorja za pedalni register pianobas. Derničeva pnevmatika s stožci je zanesljiva, nad potrebno količino sape pa so se izvedenci pritoževali, zato je mehove večkrat zamenjal in popravljal. Orgelske omare sledijo historizmu. Po videzu in načinu izdelave sodeč, jih je načrtovala in izdelovala radovljiška rezbarska delavnica Vurnik. Notranja politura igralnikov je črna, velik napis avtorja, oznaka opusa in letnica so zlati, brez ploščice. Več igralnikov ima s čelne strani značilno reliefno sliko sv. Cecilije. Stare omare je spoštoval kot muzejske eksponate in jih ohranjal (Blejski otok iz 1639; Šentvid nad Ljubljano iz 1839; izvedenska izjava za Crngrob iz 1743). V dispozicijah prevladujejo osemčeveljski registri v različnih zvočnih barvah, s prijetnostjo naj bi izstopali godalni registri; miksture so neizrazite. Vse orgle imajo običajne zveze in registrske zbiralnike. Dernič je že v Švici dokazal svojo sposobnost odličnega intonaterja, ohranjene orgle tako označuje izborna zvočna usklajenost.