Fon, Emilija (1897–1984)

FON, Emilija, farmacevtka (r. 1. 11. 1897, Celje; u. 13. 10. 1984, Kostanjevica na Krki). Oče Ivan Fon, gimnazijski profesor latinščine in nemščine, mati Avgusta Fon, r. Krajec. Stric Otmar Krajec, zdravnik, prastric Janez (Ivan) Krajec, tiskar, posestnik.

Emilija Fon je bila prvorojenka in je imela še tri sorojence. Šolala se je v Celju, po očetovi smrti 1912, ko je skrb za družino prevzel materin brat Otmar Krajec in se je družina preselila k njemu v Ljubljano, je šolanje nadaljevala na dekliškem liceju v Ljubljani.

Vpisana je bila v šolskem letu 1912/13, zrelostni izpit je z odliko opravila v šolskem letu 1914/15. Že v poročilu o študijskem uspehu je navedena njena poklicna želja: študij farmacije. Ta se je po 1900 začel odpirati tudi ženskam v Avstro-Ogrski. Licej je nudil humanistično, naravoslovno ter splošno izobrazbo. Poleg nemščine je bila po izbiri obvezna še italijanščina ali francoščina, Emiljia Fon se je poleg tega učila še latinščine. Z osemnajstim letom je vstopila v lekarniško prakso v lekarnah Prochazka (Bahovec) in Leustek v Ljubljani ter na Jesenicah v Gradišnikovi lekarni. Tirocinalni izpit je opravila pred lekarnarskim gremijem v Ljubljani septembra 1919. Na farmacevtski študij se je vpisala na univerzo v Pragi, kjer je diplomirala julija 1921.

Z delom v lekarništvu je nadaljevala in 1927 dopolnila petletno delovno dobo kot magistra farmacije, t. i. kvinkvenij, ki je bil pogoj za samostojno vodenje lekarne. Za ustanovitev lekarne je zaprosila v Kostanjevici na Krki. V središču mesta je tako kot prva ženska na Slovenskem odprla zasebno lekarno sv. Miklavža. Čeprav lekarniška koncesija v majhnem mestu poslovno ni veliko obetala, je Emilija Fon verjetno računala na poznanstva z zdravniki preko družine Krajec iz Novega mesta. Osrednja oseba te družine je bil njen prastric Janez (Ivan) Krajec, tiskar in založnik v Novem mestu.

Za izdelavo načrtov za lekarniško pohištvo v domači izvedbi je zaprosila arhitekta Jožeta Plečnika, ki pa je za to delo priporočil Borisa Kobeta. Načrti, ki jih je izrisal Boris Kobe (pregledal pa Jože Plečnik), so ohranjeni v Muzejski zbirki Božidarja Jakca v Kostanjevici. Pohištvo sta 1927 izdelala domačina, mizarski mojster Alojz Gruden in pomočnik Lojze Bizjak. Po svetli polituri odstopa od takrat moderne, temno lakirane lekarniške opreme in velja po neodvisni oceni za kakovostno modernistično delo. 1938–39 je Emilija Fon zgradila novo poslopje, v katerega je preselila lekarno, v njem pa je imela tudi svoje stanovanje. Poslopje je bilo zgrajeno po načrtih Borisa Kobeta, oprema pa je bila preseljena iz starega objekta.

Lekarna se je 1981 preselila na novo lokacijo v Zdravstveno postajo v Kostanjevici. Staro pohištvo je odkupilo podjetje Salus iz Ljubljane in ga restavriranega razstavilo v svojih prostorih. Dva za lekarno izdelana stola z inicialkama EF, izdelana po Plečnikovem načrtu, sta danes v Lekarni Krško.

V predvojnem času je lekarna sv. Miklavža skromno poslovala kakor večina lekarn v manjših krajih: predvsem z lastno magistralno in galensko izdelavo zdravil ter z lastnimi hišnimi pripravki, vključno z zdravili za veterino. Specialitete (tovarniško izdelana zdravila) so obsegale predvsem protimikrobne sulfanilamide, insuline, analgetike in ampulirana zdravila.

Emilija Fon je v Kostanjevici na Krki vodila Planinsko društvo ter delovala kot tajnica in blagajničarka Meščanske skupnosti. Med drugo svetovno vojno je partizansko zdravstvo tega območja oskrbovala z zdravili in sanitetnim materialom, 1942 so jo aretirali Italijani in jo za štiri mesece zaprli. Ko se je vrnila iz zapora, je bila lekarna izropana in bivanje v hiši negotovo. 1949 je lekarna sv. Miklavža prešla v državne roke. Po nacionalizaciji je bila Emilija Fon nekaj časa nameščena v lekarni Krško, nato pa je do upokojitve vodila svojo nekdanjo lekarno pod imenom Okrajna lekarna Kostanjevica.

Po upokojitvi ni več prihajala v lekarno. Umrla je na svojem domu, odmaknjena od ljudi. Pokopana je na kostanjeviškem pokopališču, v grobu, urejenem po zamisli Jožeta Plečnika. Njeno hišo in lekarno so 1987 porušili in na tem mestu zgradili večstanovanjski objekt.

Emilija Fon in Jože Plečnik sta si vrsto let dopisovala ter si v pismih izkazovala naklonjenost. Iz pisem je razvidno, da je Plečnik za Kostanjevico na Krki izdelal vrsto načrtov, mdr. ciborij za župno cerkev sv. Jakoba (1933), ex librise in logotipe za lekarno sv. Miklavža, za Meščansko skupnost Kostanjevica pečat, grb, grafično podobo kuvert in pisemskega papirja, božjepotne podobice, razglednice, tiskovine za cerkev na Slinovcah idr. Korespondenca med Emilijo Fon in Jožetom Plečnikom je 2001 izšla v monografiji Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon : prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni.

Emilija Fon je bila dedinja novomeškega tiskarja Janeza Krajca. Njegovo knjižno in rokopisno zapuščino je zapustila novomeški knjižnici.