Novi Slovenski biografski leksikon

PRISTOV, Janko, meteorolog (r. 26. 11. 1929, Hraše, Radovljica). Oče Franc Pristov, kmet, mati Valentina Pristov, r. Marinšek. Hči Neva Pristov, meteorologinja, sin Marko Pristov, ekonomist.

Po ljudski šoli v Lescah se je šolal na nižji in višji gimnaziji na Jesenicah, kjer je 1949 maturiral, se vpisal na študij matematike in fizike v Ljubljani ter se po tem, ko je bil ustanovljen študij meteorologije na matematično-fizikalnih načelih, prepisal na ta študij in ga jeseni 1953 končal kot prvi diplomant meteorologije pri nas. Še pred diplomo se je kot tehnik pripravnik zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu (HMZ), takoj po diplomi pa kot meteorolog. 1954/55 je odslužil vojaščino, 1957 je postal vodja oddelka za aerologijo in 1970 načelnik oddelka za napoved vremena (oddelka za sinoptiko). Napredoval je v pomočnika direktorja HMZ (1975), namestnika direktorja (1983), direktor HMZ pa je bil od 1988 do upokojitve 1993. V času njegovega direktorovanja se je HMZ strokovno osamosvojil, razširil in v ta namen zgradil dodatno stavbo na Vojkovi ulici v Ljubljani.

V petdesetih letih 20. stoletja se je (skupaj z Jankom Pučnikom) izpopolnjeval na seminarju enega vodilnih prognostikov vremena Tora Bergerona, ki je pomenil prehod k sodobni napovedi vremena v Sloveniji, pri nemški meteorološki službi in na svobodni univerzi v Berlinu. 1973–85 je bil glavni in odgovorni urednik strokovne revije Razprave-Papers. Neprestano si je prizadeval za razvoj stroke, najprej predvsem napovedovanja vremena, (ko je bil pomočnik) pa tudi klimatologije, agrometeorologije, posodobitev merilne mreže idr. Svoje dolgoletno preučevanje padavin je strnil v knjigi Vodna bilanca Slovenije (padavine, izhlapevanje in odtoki, s soavtorjem, hidrologom Markom Kolbeznom), kjer se je pri upoštevanju raznih vplivov na padavine in izhlapevanje ter ob spremembah razvodnic v gorskem svetu pokazalo, da v gorah pri nas pade znatno več padavin, kot je bilo znano do tedaj.

Kot študent je dobil študentsko Prešernovo nagrado, za svoje delovanje na področju meteorologije je bil večkrat nagrajen ali odlikovan: red dela z zlatim vencem, znak Instituta Jožef Stefan, zlata značka civilne zaščite.

Dela

Vremenska dogajanja v zvezi s prodorom hladnega zraka preko Alp in vpliv orografije na padavine, Meteorološki zbornik, 1, 1957, 70–92.
Meteorološki podatki Kredarice v primerjavi z bližnjimi višinskimi observatoriji, Meteorološki zbornik, 2, 1959, 11–22.
Neobičajna razporeditev orografskih padavin, Razprave-Papers, 9, 1967, 49–57.
Objektivni kriteriji za prognozo neviht in toče, Razprave-Papers, 14, 1972, 25–34.
Ocenitev najvišjih možnih padavin za porečje Save, Ljubljana, 1981 (soavtorji Samo Rink, Filip Štucin, Boris Zupančič).
Metoda in izbor referenčnega meteorološkega leta, Razprave-Papers, 29, 1987, 3–11.
Klima v Triglavskem narodnem parku, Bled - Ljubljana, 1998 (soavtorja Neva Pristov, Boris Zupančič).
Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, Ljubljana, 1998 (prvi avtor Marko Kolbezn).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
ES.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Rakovec, Jože: Pristov, Janko (1929–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023770/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Barbara Šterbenc Svetina Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine