Trontelj, Miran (1940–2012)

TRONTELJ, Miran, meteorolog (r. 17. 5. 1940, Ljubljana; u. 25. 11. 2012, Ljubljana). Oče Anton Trontelj, uslužbenec, mati Julijana Trontelj, r. Trošt, uslužbenka. Hčerka Mojca Golobič, r. Trontelj, krajinska arhitektka, univerzitetna profesorica, brat Zvonko Trontelj, fizik, univerzitetni profesor, bratranec Jože Trontelj, nevrolog, univ. profesor in predsednik SAZU, bratranca Lojze Trontelj, elektronik, univerzitetni profesor, in Janez Trontelj, elektronik, univerzitetni profesor, nečak Peter Trontelj, biolog, univerzitetni profesor.

Šolal se je v Ljubljani, maturiral na klasični gimnaziji 1959, se vpisal na študij meteorologije na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in diplomiral po odsluženju vojaškega roka 1969. Zaposlil se je v službi za napoved vremena na tedanjem Hidrometeorološkem zavodu (HMZ; sedaj Agencija RS za okolje, ARSO), kjer je bil 1976–84 načelnik oddelka za prognozo, potem pa pomočnik direktorja (1988–2001). Upokojil se je novembra 2002.

Zanesljivost vremenskih napovedi ob začetku njegove službene poti zaradi takratnega vedenja o vremenu in slabših tehničnih možnosti ni bila dovolj dobra. Trontelj je hkrati ugotovil, da so bile tudi dobre vremenske napovedi mnogokrat napačno razumljene, ker so bile slabo predstavljene. Ker je imelo vedno več gospodinjstev televizijske sprejemnike, je Trontelj predvideval, da bo televizija odličen medij za popularizacijo meteorologije. Tako je že 1971 začel na RTV Slovenija v živo napovedovati vreme. Po predstavitvah vremenskih napovedi na televiziji je v slovenski javnosti postal sinonim za meteorologa in je prispeval k popularizaciji vremenoslovja. Vreme je napovedoval štirideset let, vse do konca 2011, najprej na nacionalni televiziji, zadnja leta pa tudi na POP TV. Meteorologijo je promoviral s članki in intervjuji, s strokovnimi in poljudnimi knjigami o vremenu (Skice vremena, 1984, z Zdravkom Petkovškom; Vreme v visokogorju, 1994; Podnebje od Bohinja do Bleda, 1995), s knjigo Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja (1997), edino tovrstno v tistem času pri nas, je opozarjal na naraščajoče število in pomen izrednih vremenskih dogodkov (podnebnih sprememb). Kot načelnik oddelka za prognozo HMZ je uspešno posredoval pri tem, da je zavod 1982 vzpostavil računalniško povezavo med avstrijsko meteorološko službo na Dunaju in HMZ. Tako so na zavodu pridobili dostop do prognostičnih kart Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi in z njihovo uporabo precej izboljšali kakovost vremenskih napovedi. S pomočjo povezav z dunajsko meteorološko službo se je HMZ 1991 vključil v mednarodno izmenjavo podatkov.

Vso svojo profesionalno pot je bil Trontelj član Društva slovenskih meteorologov, danes Slovensko meteorološko društvo (SMD; nekaj mandatov je bil tudi predsednik upravnega odbora), enajst let (1974–84) je bil tudi tehnični urednik Razprav – Papers, ki jih je izdajalo SMD.

V prostem času je bil dejaven še na mnogih drugih področjih; bil je predsednik Jadralnega kluba Ljubljana (1984–2006), sodnik na smučarskih tekmovanjih (tudi na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984), predsednik Numizmatičnega društva Slovenije (1997–2005). V študentskih letih je pel v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, v zrelejših letih pa v seniorskem zboru Lipa zelenela je.

Bil je član Štaba civilne zaščite RS, kjer je bil tesen poveljnikov sodelavec (1995–2004), glavni in odgovorni urednik strokovne revije Ujma (2003–2012), svojo pozornost je namenjal podnebnim spremembam.

Za svoje vsestransko delovanje je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, z zlatim znakom Civilne zaščite (1994 in 2002), srebrnim znakom Civilne zaščite (2007), srebrno Bloudkovo značko, s priznanjem Športne zveze Ljubljana za življenjsko delo in z nagrado Marjana Rožanca.