Černelč, Draga (1921–2002)

ČERNELČ, Draga (rojstno ime Draga Hrovat), pediatrinja, alergologinja (r. 30. 11. 1921, Zgornja Bela; u. 16. 2. 2002, Ljubljana). Oče Anton Hrovat, mati Katarina Hrovat. Mož Milan Černelč, endokrinolog, hematolog, sin Peter Černelč, internist, hematolog.

Gimnazijo je obiskovala v Cetinju, končala pa v Mariboru 1940. Na medicinsko fakulteto na Dunaju se je vpisala 1942, vendar je med vojno študij prekinila in delala v mariborski splošni bolnišnici. Študij je nadaljevala na zagrebški medicinski fakulteti, kjer je 1947 diplomirala, specializacijo iz pediatrije je zaključila 1951 na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Takoj po diplomi se je zaposlila na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor (SBM; 1947–75). Tam je bila 1955–73 predstojnica Oddelka za otroške bolezni, 1973–75 pa tudi vodja Oddelka za znanstvenoraziskovalno delo. Vodila je dvoletno šolo za otroške negovalke v SBM (1955–61), bila je predsednica komisije za varstvo otrok in žena pri mariborskem okraju, koordinirala je celotno preventivno-kurativno službo na tem področju. 1966 je postala primarijka.

Na medicinski fakulteti v Beogradu je 1962 doktorirala z disertacijo Rezultati primene preventivnih mera u suzbijanju komplikacija kod dečje astme. V Tübingenu je 1975 opravila specializacijo iz pnevmoftiziologije. Strokovno se je izpopolnjevala še iz različnih področij pediatrije na mednarodnem centru za socialno pediatrijo v Parizu, iz alergologije, imunologije in funkcijske pljučne diagnostike v Zürichu, na kliniki za otroke in mladostnike v Wengnu ter na inštitutu za pljučne bolezni v Londonu. Pomen pršic kot najpogostejšega alergena za senzibilizacijo alergikov je raziskovala na medicinski fakulteti v Utrechtu.

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je bila 1964 izvoljena v naziv docentka, 1971 v naziv izredna in 1989 v naziv redna profesorica za pediatrijo.

Strokovno pot je 1975 nadaljevala v Ljubljani, do upokojitve 1982 na Kliniki za otorinolaringologijo Kliničnega centra kot vodja alergološke službe, potem pa je delovala na Inštitutu za medicino dela.

Aktivna je bila tudi v strokovnih združenjih, 1968–70 je bila predsednica alergološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, 1969–72 predsednica Združenja alergologov Jugoslavije, 1972 tudi pobudnica ustanovitve Slovenskega imunološkega društva (ustanovljeno 1976) ter predsednica Združenja alergologov in kliničnih imunologov Jugoslavije. Bila je članica uredniških odborov revij Zdravniški vestnik in Allergie und Immunologie.

Delo v pediatriji je sprva usmerila v intenzivno zdravljenje nedonošenčkov, potem pa v alergologijo, imunologijo in funkcijsko pljučno diagnostiko.

Kot predstojnica Oddelka za otroške bolezni SBM je dosegla, da se je oddelek preselil v Vilo pri mariborskem mestnem parku. V tistem času je po zaslugi Drage Černelč prišlo do pomembnega strokovnega razvoja pediatrije v Mariboru. Razvila je prvo pediatrično alergološko službo v nekdanji Jugoslaviji, osredotočena je bila na rehabilitacijo astmatikov s pomočjo zgodnje diagnostike in respiratorne gimnastike. Na otroškem oddelku so 1972 uredili sobo za intenzivno nego in poglobili alergološko diagnostiko z odkrivanjem alergenov v hišnem prahu. 1975 je odprla sodobno opremljen laboratorij za elektronsko mikroskopiranje; sredstva zanj je pridobila s pomočjo sponzorjev. Z njenim odhodom je delo na tem mikroskopu zamrlo. V času njenega predstojništva se je oddelku priključila še pedopsihiatrična enota.

V člankih, ki jih je objavljala v strokovnih in znanstvenih domačih in tujih revijah, je na poljuden način obravnava alergijske bolezni. Knjiga Zdrav in bolan otrok (1961) je doživela več ponatisov ter prevoda v hrvaški in srbski jezik. Z imunološkim zavodom Zagreb je sodelovala pri izdelavi liofiliziranih in vodnih izvlečkov inhalacijskih in nutritivnih alergenov za kožne teste po vbodni metodi ter pri izdelavi alergenov za izzivalne inhalacijske teste pri otrocih. Izdelala je standarde za spirometrijske teste za otroke, ugotovila je tudi, da so pljučne funkcije pri nezdravljenih otrocih z astmo statistično slabše kot pri zdravljenih. S psihologi je raziskovala pomen duševnih dejavnikov pri astmatičnih otrocih in ugotovila, da je med astmatiki statistično več čustvenih motenj kot pri zdravih otrocih. Poudarjala je pomen respiratorne fizioterapije in športa pri otrocih z astmo. Uspešno je povezovala praktična klinična dognanja s področja alergijskih bolezni z delom v eksperimentalni alergologiji ter opozarjala na vedno pogostejše alergijske bolezni pri otrocih in odraslih.

Za svoje delo je bila nagrajena z medaljo dela (1956) in nagrado Sklada Borisa Kidriča za raziskovalno delo na področju alergologije (1974). Jugoslovansko združenje alergologov ji je 1983 podelilo naziv alergolog in klinični imunolog leta. Prejela je tudi javno priznanje za razvoj otroškega zdravstva v SRS (1987), red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1989), Avčinovo priznanje za strokovne dosežke v otroškem in mladinskem zdravstvu na področju alergologije (1998) ter priznanje Združenja pediatrov Slovenije (2000). Slovensko imunološko društvo ji je 1999 podelilo častno članstvo.