Žagar, Nedjeljka (1971–)

ŽAGAR, Nedjeljka (rojstno ime Nedjeljka Brzović), meteorologinja, univerzitetna profesorica (r. 11. 4. 1971, Split, Hrvaška). Mož Marko Žagar, meteorolog.

Po končani osnovni šoli se je vpisala na srednjo šolo Jure Kaštelan v Omišu, smer matematika-informatika in 1989 maturirala. Študirala je na naravoslovno-matematični fakulteti zagrebške univerze in 1994 diplomirala s temo iz uporabe teorije kaosa na dolgoletnih meritvah prizemne meteorološke postaje. Kot mlada raziskovalka je bila zaposlena v Državnem hidrometeorološkem zavodu v Zagrebu, 1997 je na naravoslovno-matematični fakulteti magistrirala iz fizike atmosfere s temo numerične simulacije viharnih vetrov na Hrvaškem. Do 2000 je bila zaposlena na Državnem hidrometeorološkem zavodu in se istega leta vpisala na doktorski študij na oddelku za meteorologijo univerze v Stockholmu na Švedskem, kjer je bila asistentka in podiplomska znanstvena sodelavka (2000–04). Tam je 2004 doktorirala z disertacijo Dynamical aspects of atmospheric data assimilation in the tropics.

Jeseni 2004 se je zaposlila na Katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) Univerze v Ljubljani, najprej kot pogodbena sodelavka, po štirih mesecih (febr. 2005) pa kot raziskovalka z doktoratom. Oktobra 2005 je bila izvoljena v naziv docentka za področje meteorologije, 2012 v naziv izredne profesorice, 2017 pa v naziv redne profesorice. 2006–08 se je tudi podoktorsko izpopolnjevala v ameriškem Nacionalnem centru za raziskave ozračja NCAR v Boulderju v Koloradu. 2009 je zaradi prispevkov k razvoju znanosti na področju fizike atmosfere v Sloveniji dobila slovensko državljanstvo. Februarja 2018 se je zaposlila na Univerzi v Hamburgu v Nemčiji kot profesorica teoretične meteorologije.

Raziskovalno se je že v doktoratu ukvarjala z asimilacijo meritev ozračja za pripravo začetnih pogojev za numerične modele za prognozo vremena in za predlog novega načina multivariatne asimilacije v tropskih predelih dobila dve pomembni nagradi: 2004 nagrado Univerze v Stockholmu in 2005 Svetovne meteorološke organizacije. Ocena vpliva novih satelitskih meritev vetra jo je 2012 pripeljala do prvih projektov Evropske vesoljske agencije (ESA-PECS) na Katedri za meteorologijo FMF. Študij globalne dinamike neravnovesnih gibanj in porazdelitev energije ozračja v odvisnosti od velikostne skale jo je pripeljal do študija normalnih načinov atmosferskih gibanj. Ti so osnovna metodologija projekta MODES, ki ga je odobril Evropski raziskovalni svet 2011 – prvi projekt tega sklada v Sloveniji. V tem projektu je med drugim pokazala, na kakšen način in kako hitro nenatančno poznavanje razmer ali merilne napake procesov v ozračju nad nekim območjem (npr. v tropih) vplivajo na napake napovedi vremena na območjih daleč stran (npr. iz tropskih predelov na zmerne zemljepisne širine). Tretja tema njenih raziskav pa je napovedljivost pri numeričnem modeliranju atmosfere v odvisnosti od velikosti računske domene in velikostne skale pojavov. Velja omeniti, da je brez financiranja Agencije za raziskovalno dejavnost RS vzpostavila raziskovalno skupino za omenjena področja na Katedri za meteorologijo FMF in sodelovanje z vodilnimi institucijami s področja fizike atmosfere (npr. ECMWF, NCAR), vključno z gostovanji in seminarji vrhunskih raziskovalcev na FMF. Aktivno je sodelovala z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) kot mentorica mladim meteorologom na ARSO in njihovega dela na razvoju operativnega modela ALADIN (npr. doktorat Benedikta Strajnarja, ki je kot prvi na svetu letalske meritve tipa MRAR uporabil v praksi).

2012–19 je bila članica Young Academy of Europe. Bila je prva v Sloveniji, ki je 2011 uspela pridobiti raziskovalni projekt iz evropskega raziskovalnega sklada. Sourednica Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society je od 2014. Od 2017 je članica Mednarodne komisije za dinamično meteorologijo (International Commission on Dynamical Meteorology (ICDM), združenja International Association of Meteorology and Atmospheric Science (IAMAS), od 2020 je članica svetovalne skupine, ki Evropski vesoljski agenciji (ESA) pomaga pri načrtovanju in uporabi satelitsko izmerjenih podatkov o vetru (satelit Aeolus), ter članica raziskovalnega sveta nemške meteorološke službe (Deutscher Wetterdienst).

2004 je dobila Arrheniusovo nagrado za najboljšo naravoslovno disertacijo leta na stockholmski univerzi, kasneje pa za članek iz disertacije še nagrado Svetovne meteorološke organizacije za mlade znanstvenike. 2011 je dobila priznanje Slovenskega meteorološkega društva za znanstvene dosežke.