Pučnik, Janko (1916–1982)

PUČNIK, Janko, geograf, meteorolog (r. 13. 4. 1916, Tepanje; u. 20. 5. 1982, Ljubljana). Oče Franc Pučnik, mati Jožefa Pučnik, r. Vodenik. Sin Janko Pučnik, odvetnik.

Po osnovni šoli se je izobraževal na salezijanski gimnaziji v Veržeju, potem pa študiral geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (diplomiral je 1944); na fakulteti je bil med drugo svetovno vojno v odboru za organizacijo OF, bil je zaprt in interniran na Rabu in v Gonarsu, priključil se je partizanski brigadi Mirka Bračiča in bil meteorološki opazovalec v jugoslovanski partizanski vojski še nekaj časa po koncu vojne, po demobilizaciji pa krajši čas profesor geografije. Ko je bila maja 1947 ustanovljena Uprava hidrometeorološke službe pri vladi LRS, je Pučnik organiziral sinoptično službo za napoved vremena in bil v. d. pomočnika za meteorološko službo. 1953 se je skupaj z Jankom Pristovom v Beogradu udeležil seminarja enega vodilnih prognostikov vremena Tora Bergerona, ki je pomenil prehod k sodobni napovedi vremena v Sloveniji. Kratek čas je bil tudi na novovzpostavljeni meteorološki postaji na Kredarici. Pučnik je 1952–56 za študente meteorologije honorarno vodil vaje v risanju meteoroloških kart na Upravi hidrometeorološke službe v Ljubljani. Od 1961 ni več neposredno delal pri prognozi vremena, saj so takrat v meteorološko službo že prihajali prvi diplomanti meteorologije, izšolani na matematično-fizikalni način. Posvetil se je preučevanju medicinske in turistične meteorologije ter zgodovine meteorologije na Slovenskem, ki jo je predstavil v Veliki knjigi o vremenu (1980).