Čokl, Andrej (1947–)

ČOKL, Andrej, biolog, zoofiziolog (r. 16. 6. 1947, Ljubljana). Oče Martin Čokl, gozdar, univerzitetni profesor, mati Irena, r. Kobi, uradnica. Žena Sonja Čokl, pedagoginja, gimnazijska profesorica, sin Jure Čokl, radijski novinar, voditelj, kulturolog, teta Lilijana Istenič, r. Kobi, biologinja.

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je 1966 maturiral. Študiral je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL). 1971 je diplomiral, 1973 je na isti fakulteti magistriral z nalogo Sekundarne slušne celice kobilice vrste Decticus albifrons v primerjavi z vrsto Decticus verrucivorus in 1977 doktoriral z disertacijo Nekateri problemi zvočne komunikacije stenic in kobilic. 1979–80 se je kot prejemnik štipendije sklada Alexandra von Humboldta na fakulteti za biologijo na Philipps-Universität Marburg (Nemčija) v okviru podoktorskega študija strokovno izpopolnjeval na področju nevrobiologije. 1974 se je kot raziskovalec zaposlil na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) in tam ostal do upokojitve 2013. 1988–96 je bil njegov direktor. 1991–2012 je na inštitutu vodil Oddelek za entomologijo, 2008–12 je bil tudi predsednik Znanstvenega sveta NIB. 1980 je postal znanstveni sodelavec Biološkega inštituta Univerze v Ljubljani, istega leta je bil habilitiran za docenta za zoofiziologijo, 1985 je bil izvoljen v izrednega profesorja, 1995 pa v naziv znanstveni svetnik, naziv redni profesor za področje fiziologije živali je na BF UL pridobil 2005.

V svojem raziskovalnem delu se je osredotočil na vedenje in komunikacijo žuželk, predvsem rastlinskih stenic in ravnokrilcev. Glavno področje njegovega znanstvenega delovanja je sporazumevanje z zvokom, ki se prenaša prek podlage (vibracijski signali). Pomemben je njegov prispevek k znanstvenemu spoznanju, da je vibracijska komunikacija najbolj razširjena oblika sporazumevanja z zvokom. Procese in mehanizme vibracijske komunikacije je raziskoval na različnih nivojih ter s svojim delom začrtal pot kompleksnim raziskavam sporazumevanja in vedenja žuželk. Med prvimi v svetu se je posvetil raziskavam detekcije in procesiranja vibracijskih signalov v centralnem živčnem sistemu ter orientacije k viru vibracijskih signalov. Njegova zgodnja dela predstavljajo temelj kasnejših raziskav drugih raziskovalcev. Poleg pionirskega dela na področju nevrofizioloških osnov vibracijske komunikacije pri stenici zeleni smrdljivki in kobilici selki je pomembno prispeval k razumevanju temeljnih načel prenosa vibracijskih signalov po gostiteljskih rastlinah žuželk. Na tem področju je bil med prvimi raziskovalci v svetu, ki so uporabljali vrhunsko tehnologijo, kot je npr. laserski vibrometer za detekcijo vibracijskih signalov žuželk. V novejšem času je s sodelavci raziskoval, kako parazitoidi izkoriščajo vibracijske signale, s katerimi se sporazumevajo njihovi gostitelji, in vpliv okoljskega šuma na sporazumevanje z zvokom, ki se prenaša prek podlage. Posvetil se je še preučevanju pomena signalov drugih modalitet (kemični signali, zračni zvok) pri sporazumevanju z vibracijskimi signali. Temeljno raziskovalno delo je ves čas združeval s proučevanjem ekonomsko pomembnih žuželk in razvojem potencialnih alternativnih metod nadzora škodljivcev na osnovi vibracijskih signalov. Bil je med prvimi, ki so pozornost strokovne javnosti usmerili na neizkoriščen potencial uporabe vibracijskih signalov pri zaščiti rastlin.

Pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem študiju je opravljal na BF UL, na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.

Oddelek za entomologijo na NIB se je pod njegovim vodstvom razvil v enega od svetovnih centrov za raziskave vibracijske komunikacije členonožcev. Vzpostavil je sodelovanje z vrhunskimi raziskovalnimi skupinami v tujini, med drugim na oddelku za entomologijo kalifornijske univerze (University of California, Riverside, ZDA), na francoskem nacionalnem inštitutu za agronomijo (L'Institut National de la Recherche Agronomique - INRA) in na brazilski agronomski znanstveni korporaciji (Empresa Brasileira de Pesquisa Agropecuária - EMBRAPA). Njegova bibliografija obsega članke, objavljene v tujih znanstvenih revijah (npr. Pflügers Archiv : European Journal of Physiology, Journal of Comparative Physiology, Animal Behaviour, Journal of Insect Physiology).

2013 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB. 2015 je za izjemne znanstvene dosežke na področju raziskav vibracijske komunikacije prejel mednarodno nagrado entomologov (Insect Drummer Lifetime Achievement Award).