Cajnko, Borut (1956–)

CAJNKO, Borut, tehnični producent, oblikovalec luči, prevajalec (r. 8. 12. 1956, Beograd, Srbija). Oče Zvonko Cajnko, profesor sociologije, mati Tatjana Cajnko, r. Teržan, ekonomistka.

Rodil se je v Beogradu, se 1958 z družino preselil v Maribor, od 1975 živi v Ljubljani. Po končani osnovni šoli (1963−71) in gimnaziji v Mariboru (1971−75) je študiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1975−81), kjer je 1981 diplomiral iz etnologije in sociologije. Isto leto je za diplomsko delo Slovenci v Franciji prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po odsluženem vojaškem roku (1982–83) se je odločil za delovanje na neodvisnem uprizoritvenem in vizualnem področju. Opravil je strokovni izpit iz francoskega jezika (1983) in poklicno šofersko šolo pri Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana (1983–84).

1983–2013 je bil stalni član Gledališča Ane Monro (GAM), kjer je bil aktiven na vseh področjih (scenarij, igra, režija, oblikovanje glasbe, luči, scenografije idr.). 1985 je pridobil status samozaposlenega v kulturi kot gledališčnik, 1989 dodaten status kot prevajalec iz angleškega jezika/v angleški jezik, pozneje še kot igralec, oblikovalec luči in tehnični producent. Ta status je ohranil do upokojitve (2021), po kateri pa ostaja aktiven na omenjenih področjih.

Pomembno je sooblikoval produkcije GAM, pri katerih je sodeloval na vseh področjih, od scenarija, igre, režije, koreografije, oblikovanja luči, zvoka, kostumografije, scenografije, organizacije in promocije projektov. Kot stalni član GAM je pomembno sooblikoval polje uličnega gledališča in performansa v Sloveniji. Je tudi soustanovitelj Festivala uličnih umetnosti Ana Desetnica (ustanovljen 1998) in sprva soselektor festivalskega programa. Poleg vsestranskega delovanja v GAM je bil vedno bolj prisoten kot tehnični producent, tehnični in izvedbeni vodja ter oblikovalec svetlobe pri gledaliških predstavah, filmih in drugih umetniških projektih ter pri gledaliških in svetlobnih festivalih doma in v tujini. Tehnično in organizacijsko vodi festivale Exodos, Svetlobna gverila, Pajek in Goli oder, občasno tudi Mesto žensk, Gibanica, Sonica idr. ter mednarodne multilateralne umetniške platforme Black/North Seas, Corners, One Space, Share. Sodeluje z mnogimi produkcijskimi zavodi (Zavod Exodos, Društvo Pekinpah, Strip Core/Forum Ljubljana, Kolektiv Narobov, Zavod Bunker, Intercult Stockholm idr.), z umetnico Emo Kugler idr.

Ob tem ves čas prevaja humanistična znanstvena besedila, umetnostno teorijo, likovne razstavne kataloge in gledališka besedila ter članke (najprej iz francoskega in angleškega jezika, pozneje pa iz angleškega jezika in v angleški jezik) za različne založbe (Studia Humanitatis, Krtina, *Cf idr.) in ustanove (Moderna galerija, Mednarodni grafični likovni center, Galerija ŠKUC, Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Likovni salon Celje idr.).

1993 je z GAM prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. 2006 je gledališka predstava/instalacija Don’t Look Back kolektiva DramThinkSpeak v produkciji Artsagenda London in koprodukciji festivala Novi evropski teater Moskva, pri kateri je sodeloval kot avtor svetlobne opreme, soavtor in soizvajalec scenografije, zvočne in video postavitve ter tehnični vodja produkcije in izvedbe, prejela nagrado občinstva za najboljšo predstavo na moskovskem univerzitetnem festivalu avantgardnega gledališča.