Danilova, Silva (1903–1991)

DANILOVA, Silva (rojstno ime Silva Cerar), igralka, režiserka (r. 28. 11. 1903, Ljubljana; u. 25. 4. 1991, Ljubljana). Oče Anton Cerar - Danilo, igralec, mati Avgusta Danilova, r. Gostič, igralka. Sestri Vera Danilova (Vera Balatka - Danilova), igralka, operna režiserka, in Mira Danilova (Mira Neffat - Danilova), igralka, pedagoginja, svaka Antonín Balatka, dirigent, skladatelj, režiser, dramaturg, in Anton Neffat, dirigent, brata Rafael (Ralf/Ralph) Danilo, igralec, režiser, in brat Mavricij Danilo, igralec, električar, zavarovalni agent.

Kot statistka je nastopala na odru že pri štirih letih, vendar so ju na začetku s sestro Miro na letakih omenjali kot Danilovo ml., nato pa kot 1. Danilovo ml. in 2. Danilovo ml., šele kasneje z imenoma Mira in Silva. Pred prvo svetovno vojno je Silva Danilova odigrala več otroških vlog v ljubljanskem in tržaškem gledališču (1908–10). 1913 je gledališka kriza razbila družino, mati Avgusta Danilova se je odpravila v ZDA, oče Danilo pa je Silvo Danilovo vpisal v šolo Lichtenturnov zavod. Z materino vrnitvijo 1920 je Silva Danilova začela obiskovati gledališke tečaje, denimo igro pri materi Avgusti Danilovi ter ples pri Alice Nikitinovi in Heleni Dimitrijevni Poljakovi. Nekaj manjših vlog je dobila pri očetu, npr. Karliček, (Trnjulčica, Heinrich Bolten Baeckers, 1920), Drugi pastir (Princesa Pampeliška, Jaroslav Kvapil, 1921). Ko je mati drugič odšla v Ameriko, je 1924 k sebi povabila tudi Silvo Danilovo. V ZDA je odigrala nekaj vlog, npr. Elma Woodcart (Maščevanje, Etbin Kristan, 1924), Žarek (Ekvinokcij, Ivo Vojnović, 1925), in uprizorila pantomimo V maju. Kritika jo je opazila in pohvalno ocenila.

1925 je bila sprejeta v ljubljansko Dramo, kjer je igrala otroške in mladostne vloge, 1926–28 je odigrala najmanj devet vlog, mdr. Tretji možiček (Triglavska bajka, Pavel Golia, 1926) ali Sorel Bliss (Nedeljski oddih, Noël Coward, 1928). 1928 je v Drami niso mogli več honorirati, zato je postala samostojna igralka in režiserka v Drami SNG Ljubljana, v Šentjakobskem gledališču, pri TKD Atena v Ljubljani in pri Radiu Ljubljana (1936–41). Pri Šentjakobskem gledališču je 1932–34 odigrala osem vlog, kjer je bil ponovno kritiško opažen njen igralski in koreografski dar.

Z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo je vodila otroški oder pri TKD Atena v Ljubljani. Vodila je tudi otroško gledališče, v poletnem času otroški vrtec na prostem v Tivoliju, sodelovala pri urah pravljic v Narodnem domu in 1937–41 pripravljala odmevne otroške maškarade pod imenom Otroški ringaraja. Maškarade so se odvijale izmenično v Kazini in Unionu, saj društvo ni imelo lastnih prostorov. Za maškarade je oblikovala spored, režirala, pripovedovala pravljice in izdelovala kostume. Z očetom Danilom je nastopila tudi v filmu Triglavske strmine (1932), po drugi svetovni vojni je igrala v celovečernem filmu Tistega lepega dne (1967) in filmu Rdeče klasje (1970).

Junija 1948 se je zaposlila pri Radiu Ljubljana, kjer je pripravljala jutranji ali popoldanski program, bila je igralka, režiserka mladinskih oddaj, brala je nedeljske pravljice ipd. Režirala je več kot petdeset radijskih iger za otroke z naslovom Radijska šola za nižjo stopnjo in Radijska šola za višjo stopnjo. Vodila je tečaje za otroške igralce – vzgojila jih je okrog 150 (mdr. Iztok Tory, Mirko Bogataj, Aleš Jan, Jože Vozny). Več kot dvajset mladinskih iger je napisala sama, vendar danes o njih ni podatkov. Bila je igralka s širokim glasovnim in interpretacijskim razponom. V otroških radijskih igrah je ustvarila vrsto karakternih in komičnih, predvsem pravljičnih in živalskih vlog, imitirala je lisice, mačke, srake, sove, kače, podgane. Mnogo njenih realizacij je ohranjenih na kasetah, npr. Žogica nogica, Taščici, Linhart in slovensko gledališče. 1972 se je upokojila.

Za svoj prispevek na radiu je 1967 prejela red dela s srebrnim vencem. Ob petdesetletnici radia 1978 je prejela plaketo RTV Ljubljana.