Činč, Miroslav (1938–1996)

ČINČ, Miroslav (rojstno ime Miroslav Slavko Činč), farmacevt (r. 19. 9. 1938, Gančani; u. 1. 12. 1996, London, Velika Britanija, pokopan v Ljubljani). Očim Vinko Činč, tesar, kmet, mati Marjeta Činč, r. Kolarič. Žena Alenka Skubic Činč, farmacevtka, hči Breda Činč Juhant, geologinja, muzealka.

Osnovno šolo je obiskoval v Beltincih, gimnazijo z maturo je končal 1957 v Murski Soboti. Na farmacevtsko-biokemijski fakulteti v Zagrebu je farmacevtski študij dokončal z diplomo 1962. Po dopolnitvi izobrazbe na beograjski vojnomedicinski akademiji se je zaposlil kot vodja galenskega in analiznega laboratorija vojaške lekarne v Postojni (1963–75). Vmes je na ljubljanski Fakulteti za farmacijo 1974 magistriral z delom Kinetika absorpcije rutina »in vitro«, 1979 pa doktoriral z delom Študij biofarmacevtskih in farmakokinetičnih lastnosti saliciloilsalicilne kisline.

1975 je napredoval v čin sanitetnega majorja in bil imenovan za direktorja lekarne Vojne bolnišnice v Ljubljani, bil demobiliziran, priznana mu je bila tudi specializacija iz lekarništva. Specializacijo iz preizkušanja zdravil je opravil 1976 na Zavodu za farmacijo in preizkušanje zdravil.

1975 se je zaposlil v TOZD Kontrola kakovosti v Leku v Ljubljani (1975–81 je bil direktor). V tem času je vpeljal metode zagotavljanja kakovosti v vseh fazah proizvodnje zdravil od priprave surovin v Lek - Mengeš do izdelave gotovih zdravil v Lek - Ljubljana. 1981–82 je bil direktor v firmi Bayerpharma v Ljubljani.

1980 je bil izvoljen za docenta za predmet Analiza zdravil na Katedri za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Tam je bil pobudnik povezave predmeta Analiza zdravil s konceptom sistema kakovosti v farmaciji. Kot soavtor je pripravil gradivo za predmet Analiza in nadzor zdravil (1988).

V stroki se je uveljavil pri uvajanju nadzora kakovosti dela v farmacevtsko proizvodnjo. Sodeloval je v skupini strokovnjakov, ki so za farmacevtsko industrijo in lekarništvo (v SFRJ) sestavili sodobne pravilnike za zagotavljanje kakovosti in jih pod naslovom Nadzor lekova u prometu (Nadzor zdravil v prometu) 1987 predstavili v Poljčah. Na tej osnovi je Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) začelo izdajati pravilnike za dobro proizvodno, skladiščno in lekarniško prakso. Za vpeljavo sistema kakovosti je bil 1980 Činč svetovalec v tovarni medicinskih pripomočkov Tosama na Viru pri Ljubljani in 1990 v farmacevtski tovarni Belupo v Koprivnici (Hrvaška).

1984–87 je bil pomočnik glavnega direktorja in tehnični direktor tovarne zdravil Dawa Pharmaceuticals v Nairobiju (Krkine tovarne zdravil, ustanovljene 1974 ). Namen skupnega podjetja je bil zagotoviti učinkovita in varna zdravila z lastno galeniko, zlasti antimalarike, ki so pogosto ponarejeni. Rezultat uspešnega dela v Keniji, kjer je deloval skupaj z ženo kot direktorico razvoja, je bilo naročilo WHO za sestavo modela za organizacijo farmacevtske proizvodnje v deželah v razvoju. Dawa (= zdravje v svahiliju) je postalo vodilno panafriško farmacevtsko podjetje.

Po vrnitvi iz Kenije 1987 se je Činč zaposlil na Zavodu za farmacijo in nadzor zdravil v Ljubljani kot samostojni referent za stalno strokovno izobraževanje farmacevtov. Prispeval je k ureditvi prometa s tradicionalnimi in z recepta prostimi zdravili ter vodil strokovno komisijo za izdajanje dovoljenj za promet teh zdravil. Bil je predsednik komisije za pripravo prvega Zakona o zdravilih v Sloveniji (1993–96), ki je bil sprejet 1996, in član komisije za uvedbo Evropske farmakopeje v Sloveniji.

Dva mandata je bil predsednik SFD (1971–75). Objavil je več priročnikov za aktualne skupine zdravil, predvsem za lekarniško farmacijo.

Kot član slovenske delegacije v komisiji za predstavitev novega zakona o zdravilih evropski agenciji za zdravila (EMEA) je decembra 1996 potoval v London, tam pa se je njegovo delo in življenje nepričakovano končalo.

1992 je prejel najvišje priznanje Slovenskega farmacevtskega društva, Minařikovo odličje.