Čebulj, Bojan (1928–2013)

ČEBULJ, Bojan, lutkovni režiser (r. 6. 1. 1928, Ljubljana; u. 2. 12. 2013, Krčevina pri Vurbergu). Oče Jože Čebulj, državni uslužbenec pri železnici, po 1945 računovodja, mati Viktorija Čebulj, r. Piščanec, uradnica v carinskem uradu.

Bil je najstarejši od štirih bratov. Živeli so na Jesenicah in Hrušici. Po končani osnovni šoli na Jesenicah je šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani in bival v internatu pri belih menihih (cistercijanih). Zaradi nevzdržnih razmer v internatu je kmalu pobegnil domov in šolanje nadaljeval na gimnaziji v Mariboru. Zaradi vojne je šolanje prekinil, jeseni 1943 pa se je vpisal na srednjo gradbeno šolo v avstrijskem Beljaku. Po vojni se je zaposlil na gradbenem oddelku jeseniške železarne in se na ljubljanski univerzi vpisal na študij gradbeništva. Prijavil se je tudi na sprejemni izpit za režijo na Akademiji za igralsko umetnost (današnja Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) in ga uspešno opravil. Po štirih letih študija na akademiji je nenadejano dobil mesto urednika Železarja, glasila Železarne Jesenice.

Po polletnem služenju vojaškega roka se je v sezoni 1956/57 zaposlil kot režiser v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Tam je deloval kot organizator, vodja, režiser, igralec, scenograf in kostumograf. V tem gledališču je odigral 264 vlog ter zrežiral štiriinsedemdeset predstav in zanje pripravil scenografije. Urejal je gledališke liste. Zrežiral je tudi slavnostne premiere Poloma Toneta Čufarja ob petinosemdesetletnici, Tugomerja Frana Levstika in Bratka Krefta ob devetdesetletnici ter Plavža Franceta Klinarja in Bojana Čebulja ob stoletnici železarne.

Z novembrom 1972 se je kot vodja programa in gostovanj zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, septembra 1974 pa v na novo ustanovljenem Lutkovnem gledališču Maribor (LGM), kjer je bil do upokojitve 1991 ravnatelj in umetniški vodja.

Pod vodstvom Čebulja se je LGM začel uveljavljati kot profesionalni nosilec umetniške ambicije z enim od najbolj trmastih, zagrizenih in udarniško naravnanih umetniških kolektivov. Četudi je še 1991 gledališče domovalo na »začasni« lokaciji nad Mariborsko knjižnico na Rotovškem trgu, je tudi Čebuljeva vztrajnost v času vodenja gledališča prispevala k temu, da se je LGM 2010 preselil v obnovljeni minoritski samostan.

V LGM je Čebulj režiral dvaintrideset predstav, tudi Letečo kravo Stevana Pešića, prvo predstavo po profesionalizaciji gledališča 1974; za šest od teh je spisal tudi besedila, pri več kot polovici pa je oblikoval še likovno podobo. Posebej odmevne predstave so bile Tobija Zděneka Florijana, med bolj priljubljene sodi Hiša tete Barbare (Svetlana Makarovič), rad je sodeloval z Brankom Rudolfom, Radetom Pavelkićem, Miroslavom Slano -Mirosom idr. Najodmevnejša predstava v njegovi režiji je bila Žogica Nogica Jana Malika.

Obdobje »začasnosti« umestitve LGM je reševal s trmo, voljo in neupogljivo umetniško vizijo, predvsem pa z redko zmožnostjo odličnega kadrovanja in učinkovitega motiviranja sodelavcev.

Vsa leta je kot strokovni sodelavec sodeloval z Zvezo kulturnih društev (kasneje Zveza kulturnih organizacij) in Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS; ta mu je podelil Linhartovo plaketo za strokovno pomoč kulturno-prosvetnim društvom in amaterskim gledališčem.

1966 je za delovanje v jeseniškem gledališču prejel medaljo zaslug za narod.