Ciglič, Marjan (1924–1998)

CIGLIČ, Marjan (rojstno ime Marijan Ivan Ciglič), fotograf (r. 3. 9. 1924, Kranj; u. 8. 7. 1998, Ljubljana). Oče Hinko Ciglič, posestnik in trgovec, mati Leopoldina Ciglič, r. Nikolavčič.

Osnovno šolo je obiskoval v Kranju, nato se je vpisal na vojaško šolo v Vršcu, s katere so ga izključili. 1938–43 je bil vajenec pri fotografu Francu Jugu v Kranju. Januarja 1943 je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, v kateri je ostal enajst mesecev in bil tudi na ruskem bojišču v Kijevu. Bil je ranjen, okreval je v okrevališču v Hamburgu. Nato je novembra 1943 prebegnil k partizanom in se pridružil Prešernovi brigadi, v kateri je sprva deloval kot mitraljezec, 1944 pa je postal komisar za agitacijo in propagando. V partizanih je bil ranjen. 1946 je bil demobiliziran. 1946–47 je delal v fotografski delavnici v Vipavi, nato je v Ajdovščini ustanovil foto studio, zatem pa v Ljubljani prevzel podružnico Fotolika. 1949 je bil proglašen za informbirojevca in bil obsojen na kazen enajstih mesecev zapora na Golem otoku. Po vrnitvi iz zapora se je vrnil na staro delovno mesto v Fotolik, kjer je delal do 1957, zatem je bil eno leto zaposlen v fotografskem studiu Staneta Potrča, 1958–83 pa je bil fotoreporter pri časopisu Dnevnik, 1960 do upokojitve 1983 še pri tedniku Nedeljski dnevnik. Po upokojitvi je še naprej sodeloval z Dnevnikom.

Med drugo svetovno vojno je kot vajenec pri fotografu Jugu v Kranju na skrivaj kopiral posnetke pobitih v poljanski vstaji in dražgoški bitki, ki so jih prinašali razvijat Nemci, ter jih posredoval partizanom. Fotografirati je moral tudi prvo obešanje partizana v Kranju. Kot partizan je naredil več portretnih risb soborcev, več kot šestdeset risb za partizanski stenčas, ki so vključevale tudi humorne prizore, in opremil naslovnico publikacije Pesem naših minometov. Naredil je tudi manjše število fotografskih portretov partizanov.

V štirih desetletjih fotoreporterskega dela je ustvaril obsežen opus preko 300.000 dokumentarnih fotografij, ki predstavljajo kronologijo slovenske družbe v drugi polovici 20. stoletja. Beležil je tako vsakdanje dogajanje kot tudi pomembnejše dogodke, državniške obiske, prireditve Dnevnika in Nedeljskega dnevnika (Kmečka ohcet, Iskrica Nedeljskega, Dnevnikov kros, Podoknica Nedeljskega). Zajel je širok nabor motivov s področja politike (npr. portrete slovenskih in tujih politikov, državniške obiske, med katerimi izstopata obiska ameriškega predsednika Richarda Nixona in Matere Terezije, državniška pogreba Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja, demonstracije ob procesu proti četverici, slovensko osamosvojitveno vojno), gospodarstva (npr. tovarne oz. obrate Litostroj, Renault, Slovenijavino, gradnjo Cankarjevega doma, gospodarske sejme), kulture (npr. portrete slovenskih in tujih glasbenikov, med katerimi izstopa portret ameriškega jazz trobentača Louisa Armstronga, portrete slovenskih igralcev, likovnih umetnikov, slovenskih in tujih pisateljev in novinarjev, posnetke gledaliških predstav in drugih kulturnih prireditev), športa z vsemi pomembnejšimi tekmami na Slovenskem, prometa (npr. zadnjo vožnjo ljubljanskega tramvaja, letalsko nesrečo na Brniku), trgovine (npr. prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, prve tekoče stopnice v Modni hiši), proslave NOB, nesreče, kot je bil potres v Banjaluki idr. Ustvaril je tudi vrsto portretov starejših, na katerih upodobljenci delujejo prepričljivo neposredno, sledijo portreti otrok ter posnetki živali in narave. Vodil je natančno dokumentacijo o posnetkih. Njegovo zapuščino hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

1980 je prejel Tomšičevo nagrado.