Cetinski, Uršula (1966–)
Foto © Peter Uhan

Novi Slovenski biografski leksikon

CETINSKI, Uršula, kulturna menedžerka (r. 12. 7. 1966, Ljubljana). Oče Miro Cetinski, obrtnik, mati Dinka Cetinski, r. Medjugorac. Mož Tomislav Vignjević, umetnostni zgodovinar, bratranec Tony Cetinski, pevec.

V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo (1973–81) in nato Gimnazijo Vide Janežič Poljane, ki se je v času njenega šolanja preimenovala v Srednjo jezikoslovno in družboslovno šolo Poljane (1981–85). Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo ter nemški jezik s književnostjo in diplomirala 2005. V vmesnem obdobju je študirala na Univerzi Johannesa Keplerja v Linzu, kjer je 1998 pridobila naziv magistrice upravljanja v kulturi in medijih.

Ob tem je bila 1987–92 novinarka in kulturna urednica Radia Študent, kjer je imela svojo oddajo Moč gledališke norosti, 1993–95 je bila direktorica in dramaturginja neodvisne gledališke skupine Koreodrama Ljubljana, 1995–98 pa soustanoviteljica in umetniška direktorica mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani. Bila je ena glavnih pobudnic in organizatork tudi še nekaterih drugih znanih umetniških festivalov, in sicer Lepota ekstrema (1997 in 1999) in Exodos, kjer je bila 2003–06 namestnica direktorice in programska selektorica. 1998–2006 je bila vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu, kjer je 2014 prevzela mesto generalne direktorice, 2006–14 pa je bila direktorica in umetniška vodja Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). V času njenega vodenja je SMG pridobilo večjo prepoznavnost v tujini, ustanovili so svoj časopis Monumenti, bila je tudi pobudnica dveh festivalov, in sicer Prelet (2007) in Bobri (2009).

2004 je bila ena izmed treh selektorjev festivala Ost-West Akademie v produkciji gledališča Tanzquartier na Dunaju.

1995 je bila njena monodrama Alma (po romanu Samotno potovanje Alme Karlin; naslovno vlogo je odigrala Polona Vetrih) premierno uprizorjena na festivalu Mesto žensk. Kritika jo je ocenila kot zametek samozavestnega feminističnega gledališča na Slovenskem. Drama v Sloveniji ni nikoli izšla, natisnili so jo na Danskem v angleškem prevodu.

Prevaja iz nemščine, mdr. je prevedla Kratko svetovno zgodovino za mlade bralce Ernsta H. Gombricha (2005). Bila je tudi kolumnistka tednika Mladina.

Od 2016 je predsednica Nacionalnega sveta za kulturo RS.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv SMG.
Lahko sem se učila od najboljših : Uršula Cetinski, direktorica SMG, Delo (Sobotna priloga), 7. 12. 2013 (intervju zapisala Patricija Maličev).
Uršula Cetinski, Dnevnik, 24. 6. 2014 (intervju zapisala Ingrid Mager).
Ko pišem o umetnosti, sem na počitnicah, Finance, 25. 10. 2016 (intervju zapisal Aleš Čakš).
Čim bolj so presežki izstopajoči, tem večja je žrtev, Delo (Sobotna priloga), 27. 10. 2018 (intervju zapisala Patricija Maličev).
Kultura in posel se lahko dobro razumeta in povezujeta : Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma Ljubljana, Ženska, 2018, št. 10, 16–21 (intervju zapisala Aina Šmid).
Uršula Cetinski : kdo demonizira slovensko kulturo?, Večer, 6. 4. 2019 (intervju zapisala Melita Forstnerič Hajnšek)
Bajec, Bojana: Cetinski, Uršula (1966–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. november 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: C. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine