Dominkuš Inkret, Darja (1959–)

DOMINKUŠ INKRET, Darja (rojstno ime Darja Dominkuš), dramaturginja (r. 20. 7. 1959, Kranj). Mož Andrej Inkret, kritik, teatrolog, dramaturg, publicist, akademik.

Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani. Po maturi na gimnaziji Bežigrad 1977 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer je 1986 diplomirala iz dramaturgije. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) je vzporedno študirala angleški jezik s književnostjo in ga 1979 zaključila na prvi stopnji. 1979–83 se je na FF UL izpopolnjevala na lektoratu iz poljskega jezika s književnostjo, 1983–86 je delovala kot samostojna delavka v kulturi, 1986 pa se je kot dramaturginja zaposlila v SNG Drama Ljubljana, kjer deluje še danes.

Sodelovala je pri več kot devetdesetih uprizoritvah v matični hiši, v Eksperimentalnem gledališču Glej, v Mestnem gledališču ljubljanskem, Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica (danes SNG Nova Gorica) idr. Je dolgoletna soustvarjalka repertoarja ljubljanske Drame. Z razgledanostjo ter poznavanjem ne le dramske literature in teorije gledališča, marveč tudi leposlovja in literarne teorije sploh pomembno prispeva k vzdrževanju statusa Drame kot vodilne gledališke hiše v državi. Pri delu se srečuje s širokim časovnim in žanrskim razponom del od antike do najnovejše dramatike domačih in tujih avtorjev. Ob vsaki uprizoritvi si prizadeva z analitičnim branjem osvetliti delo in pomagati na odru podati njegovo bistvo, kakor ga je mogoče razumeti v času uprizarjanja. Poleg dramaturškega vodenja posameznih uprizoritev se še posebej zavzeto posveča uredniškemu delu ter pisanju esejev in študij o dramskih delih in dramatikih. Vse od 1984 jih objavlja v Gledaliških listih Drame. Še posebej jo zanima poljska, angloameriška in sodobna slovenska dramatika. Dejavna je tudi na prevajalskem področju. Kot polonistka je v slovenščino prevedla poljske dramatike, kot so Stanisław Ignacy Witkiewicz, Sławomir Mrożek, Dorota Masłowska, Tadeusz Słobodzianek, pa tudi Gledališke eseje vodilnega poljskega teatrologa Jana Kotta. Veliko prevaja tudi iz angleškega jezika (John Osborne, Harold Pinter, David Mamet). Napisala je spremne besede k dramam, objavljenim v knjižni obliki: Stanisław Ignacy Witkiewicz, Čevljarji (1999); Sławomir Mrożek, Tango (2000); David Mamet, Ameriški bizon (2003); Matjaž Zupančič, Vladimir (2007); Rok Vilčnik rokgre, Drame (2019).

Za svoje delo je prejela več nagrad: 2007 na Festivalu Borštnikovo srečanje nagrado za izvirni esej Vesolje v Ljubljani; 2015 nagrado Stanisława Ignacyja Witkiewicza za pomembne dosežke v širjenju poljske gledališke kulture po svetu; 2017 nagrado poljskega združenja avtorjev ZAiKS, Varšava, za prevode poljske literature v slovenščino in 2019 Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji.