Dolinar, Dušan (1936–1987)

DOLINAR, Dušan, novinar (r. 30. 12. 1936, Velika Dolina; u. 30. 4. 1987, Ljubljana). Oče Zdenko Dolinar, učitelj, prosvetni referent, mati Hermina Dolinar, r. Jurkošek. Brat Darko Dolinar, literarni komparativist, prevajalec, babica Elvira Dolinar, učiteljica, publicistka.

Med drugo svetovno vojno je bil oče zaradi dela za NOB poslan v taborišče v Buchenwaldu. Dolinar je 1949 končal nižjo gimnazijo v Krškem, četrti, peti in šesti razred gimnazije je obiskoval v Brežicah. V Krškem je aktivno sodeloval pri pionirski, v Brežicah pa pri mladinski organizaciji. Udeležil se je mladinske delovne akcije pri gradnji proge Doboj–Banjaluka. Ker je bil oče premeščen v Radovljico, je sedmi in osmi razred gimnazije zaključil na Jesenicah. Po maturi 1954 se je vpisal na tehniško fakulteto v Ljubljani, študij pa kmalu nato nadaljeval na ekonomski fakulteti. Že med študijem se je začel ukvarjati z novinarstvom. 1955–56 je bil stalni honorarni sodelavec v zunanjepolitični rubriki Ljubljanskega dnevnika, 1956 pa se je redno zaposlil pri ČZP Ljudska pravica. Samostojno je urejal zunanjepolitično rubriko Ljubljanskega dnevnika. 1959 je odšel v zunanjepolitično redakcijo Tedenske tribune. Urejal je zunanjepolitično rubriko tega lista, ob tem pa je s prispevki in komentarji iz mednarodnega gospodarskega in delavskega gibanja sodeloval tudi pri Slovenskem poročevalcu, Naših razgledih, Gorenjskem glasu, Priročniku za mlade aktiviste idr. Nato se je kot novinar in zunanjepolitični komentator zaposlil pri Delu, kjer je ostal do 1973.

Dolinar je 1978 diplomiral na politološki smeri ljubljanske FSPN. 1973–79 je bil direktor televizijskih programov RTV Ljubljana, nato predsednik sekcije za socializem kot svetovni proces Marksističnega centra CK ZKS in docent na FSPN v Ljubljani za področje mednarodnih ekonomskih odnosov. V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je bil član izvršnega odbora Republiške konference SZDL in predsednik sveta za mednarodne odnose pri Republiški konferenci SZDL. Aktiven je bil tudi kot član stalnega dela konference ZKS in v komisiji za mednarodne odnose pri ZKS.

Kot zunanjepolitični komentator in publicist se je ukvarjal zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov v razvitih državah. Njegova besedila odlikujejo analitičen in kritičen pristop ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer. Iz angleščine, ruščine in srbohrvaščine je prevedel več knjig, največ znanstveno-esejističnih besedil.

Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado: 1960 kot sodelavec Tedenske tribune za ciklus sestavkov Svet, ki v njem živimo, 1961 pa za sestavek Umor Lumumbe. Za zasluge je prejel tudi red dela.