Čretnik, Ignacij (1917–2000)

ČRETNIK, Ignacij (psevdonima Nace Čretnik, Zorjan), izseljenski organizator, duhovnik (r. 14. 7. 1917, Velenje, Šalek; u. 10. 4. 2000, Pariz, Francija, pokopan v Podkraju pri Velenju). Oče Ivan Čretnik, kmet, vojak, mati Marija Čretnik, r. Potočnik.

Po šolanju v domačem kraju je v Mariboru obiskoval klasično gimnazijo. Po opravljeni maturi 1937 se je vpisal na Visoko bogoslovno šolo v Mariboru. Študij teologije je nadaljeval na katoliškem inštitutu v Parizu (Institut Catholique de Paris). Po nemški zasedbi Francije se je vrnil v Slovenijo in študij nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ob koncu vojne se je umaknil v Italijo in študij nadaljeval v Briksnu (Bressanone) na Južnem Tirolskem ter ga nato končal na katoliškem inštitutu v Parizu. Posvečen je bil junija 1947 v Briksnu. Oktobra 1947 je odšel v Francijo, kjer je postal kaplan na pariški župniji (to leto štejemo kot začetek slovenske katoliške misije v Parizu). Kmalu je bil imenovan za ravnatelja slovenskih katoliških misij v Franciji (1954 še za ravnatelja vseh izseljenskih duhovnikov med jugoslovanskimi izseljenci v Franciji). Bil je gonilna sila Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v zahodni Evropi; več mandatov je bil njen predsednik. Sodeloval je s pastoralnimi ustanovami pariške nadškofije. Iz Pariza je občasno obiskoval slovenske skupnosti v krajih Versailles, La Machine, Melun, Lisieux, Châteauroux, Clugnat, La Combelle, Charbonnier-les-Mines in Lyon. Med izseljenci je uredil sistem pastoralnega dela in postal organizator skupnih dejavnosti, posrednik pri urejanju vprašanj z oblastmi in pri urejanju dokumentov za izselitev v druge države. V začetku šestdesetih let 20. stoletja je bil med pobudniki in ustanovitelji Slovenskega prosvetnega društva, ki se je nato preimenovalo v Društvo Slovencev v Parizu. Zavzel se je za ustanovitev Slovenskega doma v Chatillonu (odprt 1981). V domu so pripravljali kulturna, verska in družabna srečanja ter organizirali tečaje slovenskega jezika. Pri Čretniku so se zbirali slovenski misijonarji, ki so se pripravljali na misijonsko delo v francosko govorečih deželah.

V različnih revijah in časnikih je objavljal razprave in poročila (Svobodna Slovenija, Koledar – Zbornik Svobodne Slovenije, Omnes unum in Vrednote v Argentini, Misli v Avstraliji, Naša luč in Katoliški glas v Evropi). 1952 je soustanovil revijo slovenskih izseljencev v Evropi Naša luč. V začetku osemdesetih let 20. stoletja je bil urednik slovenskih oddaj na radiu Notre Dame v Parizu. Pod psevdonimom Zorjan je objavil podlistek Beg iz Pariza (Slovenec, januar–februar 1941), v katerem je opisal umik prebivalcev iz Pariza pred prihodom Nemcev ter dogajanje ob zavzetju Pariza in razdelitvi Francije junija 1940. Urejal je revijo Nouvel Horizon (1950–57), ki je bila glasilo mladih krščanskih demokratov iz Srednje Evrope, in vanjo prispeval številne članke o sodobnih vprašanjih evropske družbe. V francoskih časnikih in revijah je objavljal razprave o slovenskem vprašanju doma in med izseljenci ter o svojih doživetjih v begunskih taboriščih Vetrinj, Peggetz in Monigo.

Zaradi sodelovanja z voditelji Katoliške cerkve v Franciji in dela med izseljenci ga je 1987 papež Janez Pavel II. imenoval za prelata. Bil je znan po kritičnih ocenah razmer v Sloveniji in protikomunističnih nastopih. V Slovenijo se je vrnil 1999, vendar je nekaj mesecev pozneje ponovno odšel v Pariz.