Čolnik, Sandi (1937–2017)

ČOLNIK, Sandi (rojstno ime Aleksander Ludovik Čolnik), novinar, televizijski voditelj (r. 5. 2. 1937, Maribor; u. 28. 2. 2017, Golnik, pokopan v Ljubljani). Oče Ludvik Čolnik, uslužbenec, mati Ana Čolnik, r. Kocbek.

Osnovno šolo je obiskoval v Lenartu v Slovenskih goricah. V Mariboru je končal gimnazijo, po maturi 1955 se je zaposlil na mariborskem radiu. Bral je jutranje novice in reklame, kasneje še večerni dnevnik. Ob študiju prava v Ljubljani, ki pa ga ni končal, je začel delati na RTV Ljubljana. 1991 je diplomiral iz novinarstva na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo z diplomskim delom Televizijski intervju. Z delom na televiziji je začel v šestdesetih letih 20. stoletja kot novinar in avtor prispevkov na t. i. eksperimentalnem programu. Kasneje se je uveljavil predvsem na področju kulturnega novinarstva, vodil pa je tudi intervjuje. Prva televizijska oddaja, v kateri je sodeloval, je bila TV pošta (avtor Boris Kuhar), ki so jo predvajali 1959–68. Zatem je vodil oddajo Obzornik, bil avtor, urednik in voditelj dokumentarne oddaje Kulturna panorama (1965–67) ter voditelj in avtor družbenokritične oddaje Monitor (1970–75), ki so jo predvajali tudi na drugih jugoslovanskih televizijah. Oddaja je spadala med kakovostnejše dosežke v evropskem merilu, v njej pa je predstavljal vsakodnevne življenjske, vendar pogosto spregledane teme. Bil je tudi voditelj oddaj Studio 2 (1982–84) in Polnočni klub (po 1998). Do vrhunske kakovosti je zvrst intervjuja pripeljal kot voditelj oddaje Večerni gost (1990–2012), v kateri je konec osemdesetih let 20. stoletja začel intervjuvati znane osebnosti. Z njo je postal tudi najbolj prepoznaven.

Uveljavil se je kot televizijski komentator in spremljevalec dogajanj v kulturnem prostoru. Njegovi televizijski intervjuji niso bili le primer spretnega vodenja in elokventnega usmerjanja debate, ampak se je v njih s temeljito pripravo ter odličnim poznavanjem obravnavanega predmeta, poučenosti o vsakem sogovorniku in samostojnim mišljenjem uveljavljal kot enakovreden partner. Poleg prepoznavnega glasu so njegovo delo odlikovali kultiviranost, široka razgledanost in spoštljiv, a obenem sproščen odnos do gostov. Veljal je za mojstra intervjujev, ki je bil priljubljen tudi med gledalci. Ker je govoril več jezikov, je v dolgoletni karieri gostil tudi nekatere svetovno znane osebnosti, mdr. ameriškega novinarja Walterja Cronkita in dramatika Arthurja Millerja. Vodil je tudi Slovensko popevko in komentiral različne prenose, mdr. podelitve filmskih nagrad oskar in novoletni koncert dunajskih filharmonikov. Upokojil se je 2000, a je še naprej vodil oddajo Večerni gost.

Bil je med ustanovitelji Rotary kluba Ljubljana (1990), večkrat je povezoval klubov vsakoletni Miklavžev koncert.

Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado slovenskega Društva novinarjev: 1969 za neposredni prenos baletnega večera Alvin Ailey iz Križank (1968), za Kulturne diagonale, v katerih se je pogovarjal s šestimi ustvarjalci slovenskih dramskih novitet, za odlomek iz daljšega pogovora z Josipom Vidmarjem, v katerem je skušal sogovornika na nekonvencionalen način prikazati z intimno-človeške plati, in 1970 za oddajo Monitor. Za dosežke v novinarstvu je 1997 prejel nagrado sklada Josipa Jurčiča.