Cerar, Miro (1963–)

CERAR, Miro (rojstno ime Miroslav Cerar; Miro Cerar ml.), pravnik, politik (r. 25. 8. 1963, Ljubljana). Oče Miroslav Cerar, telovadec, športni delavec, mati Zdenka Cerar, r. Prusnik, pravnica, tožilka, političarka. Sestri Alenka Cerar, odvetnica, in Vesna Cerar, podjetnica.

Otroštvo je preživljal v Ljubljani in Grosupljem. Od 1970 je obiskoval Osnovno šolo Prule, od 1978 pa Gimnazijo Ivana Cankarja v Ljubljani. Vojaški rok je 1982–83 služil v današnji Podgorici, 1983 pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (UL) in 1987 diplomiral. Za diplomsko nalogo Pravno varstvo blagovnih znamk je 1987 prejel nagrado dr. Slavka Zoreta Društva za Združene narode za SR Slovenijo. Po diplomi se je zaposlil kot asistent na katedri za teorijo prava na ljubljanski Pravni fakulteti. 1988 je sodeloval pri pisanju dela Pravni memorandum : vojaški tožilec versus Borštner, Janša, Tasić, Zavrl, 1989 pa pri pisanju dela Svoboda združevanja: pravni memorandum.

Avgusta 1990 je kot strokovni tajnik sodeloval v skupini, ki je na gradu Podvin za Skupščino RS pripravljala osnutek slovenske ustave. Do sprejetja ustave decembra 1991 in sprejetja nove volilne zakonodaje 1992 je bil Cerar sekretar ustavne komisije Skupščine RS. 1993–2014 je bil zunanji svetovalec državnega zbora za ustavna in druga pravna vprašanja. V tem času je sodeloval tudi v različnih strokovnih skupinah za pripravo ustavnih sprememb in različnih zakonodajnih rešitev.

S tezo Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti je 1993 magistriral, 1999 pa doktoriral s tezo (I)racionalnost modernega prava. Kot Fulbrightov štipendist je 2008 šest mesecev poučeval primerjalno ustavno pravo na univerzi Golden Gate v San Franciscu in se študijsko izpopolnjeval na kalifornijski univerzi za pravo (School of Law) v Berkelyju. Kot predavatelj se je največ ukvarjal s teorijo in filozofijo prava, primerjalnim pravom, ustavnim pravom ter etiko pravniških poklicev. 1988 je pridobil naziv asistent, 2000 docent, 2005 izredni profesor in 2011 redni profesor. Temelje prava je predaval še na Fakulteti za družbene vede UL (2006–14), teorijo prava in države pa na mariborski Pravni fakulteti (1995–98). Študentski svet UL mu je za študijsko leto 2011/12 podelil diplomo za najboljšega pedagoga na Pravni fakulteti UL.

Kot profesor se je udeležil številnih strokovnih in znanstvenih srečanj doma in v tujini. 2009–14 je na pravni fakulteti urejal Zbornik znanstvenih razprav. Je avtor in soavtor več raziskav, knjig in številnih člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah, mdr. Kako študirati pravo (2002), Uvod v pravoznanstvo (2006), Temelji prava in pravne ureditve (2006) ter osnovnošolskega učbenika Svet smo mi 8 (2015). Kot publicist je od 1988 mdr. objavljal v Teleksu, Pravni praksi, Pravniku, Razgledih, Teoriji in praksi ter Novi reviji. Je avtor poljudnih knjig o etiki, politiki, pravu in duhovnosti: Pravnikov mozaik (2007), Pamet v krizi (2010) in Slovenci na popravnem izpitu (2013).

Od 2009 je bil podpredsednik, 2010–12 pa predsednik sodnega sveta RS, ki ima ključno besedo pri kadrovanju v sodstvu. Pred vstopom v politiko (2014) je imel status javnega intelektualca, zagovornika ustavne demokracije, dviga pravne kulture in etičnih standardov ter interpreta načel ustavnosti in zakonitosti v delovanju oblastnih organov.

Junija 2014 je šest tednov pred predčasnimi državnozborskimi volitvami ustanovil Stranko Mira Cerarja (SMC), sredinsko socialno-liberalno stranko, ki je v središče programa postavila človekovo dostojanstvo, vladavino prava, dvig politične kulture in trajnostni razvoj. Izvoljen je bil za poslanca, SMC pa je s 34,5 odstotka glasov in dotlej največjim številom poslancev (36) zmagala. Avgusta ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade, v naslednjih tednih je sestavil levosredinsko koalicijo. Marca 2015 se je stranka preimenovala v Stranko modernega centra. Cerarjeva vlada je stabilizirala politični prostor in državo popeljala iz finančno-ekonomske krize. Konsolidirala je javne finance, postopno opustila krizno politiko »zategovanja pasu«, spodbudila hitro gospodarsko okrevanje in vrnitev gospodarske rasti ter začela povečevati obseg sredstev za vsa družbena področja. Ambicija vlade je bila tudi oživitev investicij na področju gospodarstva, pa tudi na področju javne infrastrukture, kjer je prišlo do modernizacije različnih delov železniških in cestnih povezav. Vlada je zagotovila tudi izpolnitev ključnih administrativnih in finančnih pogojev za pričetek gradnje drugega tira železniške proge od Kopra do Divače. 2015–16 je vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami humano in varno obvladala prehod okoli pol milijona prebežnikov čez slovensko ozemlje. Ob največjem migrantskem valu sodobnega časa je Cerar s posebno pobudo sprožil proces sodelovanja med državami Evropske unije (EU) in Zahodnega Balkana, kar je privedlo do zaprtja t. i. balkanske ilegalne migrantske poti.

Marca 2018 je Cerar kot predsednik vlade odstopil, češ da je bila odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o gradnji drugega tira, na katerem je vladni projekt gradnje drugega tira dobil 53-odstotno podporo, kaplja čez rob v smeri neupravičene podpore tistim, ki so želeli projekt preprečiti. Na predčasnih volitvah junija 2018, na katerih je bil Cerar ponovno izvoljen za poslanca, je SMC zbrala 9,7 odstotka glasov in izgubila primat v političnem centru. V levosredinski vladi, ki jo je septembra 2018 sestavil Marjan Šarec, je bil Cerar izvoljen na položaj podpredsednika vlade in zunanjega ministra. Od prevzemu funkcije je najavil delno spremembo v zunanji politiki, ki naj bi bila tudi dovolj zahodno usmerjena (predvsem intenzivnejše sodelovanje z ZDA, državami Beneluksa in jedrnim delom EU). Na volitvah za slovenske predstavnike v evropskem parlamentu maja 2019 je SMC zbrala le 1,6 odstotka glasov, zato je Cerar, ki na volitvah ni kandidiral, sporočil, da ne bo ponovno kandidiral za funkcijo predsednika stranke. Na kongresu SMC septembra 2019 je predsedniško funkcijo predal novoizvoljenemu Zdravku Počivalšku. V začetku marca 2020 je Cerar zaradi nestrinjanja z delovanjem SMC izstopil iz stranke, še v istem mesecu pa ob zamenjavi vlade Marjana Šarca in nastopu nove pod vodstvom Janeza Janše vrnil tudi poslanski mandat.

2010 je za knjigo Kako sem otrokom razložil demokracijo prejel priznanje zlata hruška za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo. Na letnih izborih portala iusinfo.si je bil 2000–18 sedemnajstkrat izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, 2011–14 pa so ga uporabniki portala Tax-Fin-Lex štirikrat izbrali za najvplivnejšega slovenskega pravnega strokovnjaka.