Novi Slovenski biografski leksikon
ČELIK, Tatjana, biologinja, entomologinja, lepidopteorologinja (r. 24. 8. 1968, Maribor). Oče Jože Čelik, ekonomist, revizor, mati Silva Čelik, r. Praprotnik, učiteljica.
Srednjo tehniško šolo je obiskovala v Celju in jo zaključila 1987. Študirala je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (BF UL), kjer je 1994 diplomirala. Magistrirala je 1997 z nalogo Ekološke raziskave ogrožene vrste Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 (Lepidoptera: Satyridae) na Ljubljanskem barju. 2003 je doktorirala z disertacijo Populacijska struktura, migracije in ogroženost vrste Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 (Lepidoptera: Satyridae) v fragmentirani krajini.
Kot pripravnica je bila 1994 zaposlena v Notranjskem muzeju Postojna. Od novembra 1994 je zaposlena na ZRC SAZU, na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija (BIJH) (1994 je bila izvoljena v naziv asistentka, 1997 v naziv asistentka z magisterijem, 2003 asistentka z doktoratom, 2006 znanstvena sodelavka, 2011 strokovnoraziskovalna sodelavka, 2016 ponovno znanstvena sodelavka). Občasno sodeluje pri pedagoškem delu na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru kot somentorica in članica komisij za zagovor diplomskih nalog. Je članica Znanstvenega sveta BIJH, 2004–11 je bila njegova predsednica. Sodeluje v uredniških odborih znanstvenih in strokovnih revij. 2005–06 je bila vršilka dolžnosti glavne urednice revije Hacquetia. Od 2011 je podpredsednica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia) in od 2010 članica upravnega odbora DOPPS – BirdLife Slovenia.
Ob preučevanju biologije, populacijske dinamike in biodiverzitete metuljev je ugotovila, da se v zadnjih desetletjih število in velikost populacij večine vrst dnevnih metuljev pri nas hitro zmanjšuje, predvsem zaradi sprememb v načinu kmetovanja (intenzifikacija gospodarjenja) in posledično zaradi izginjanja njihovih travniških habitatov. Ohranjanje populacij najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev je tako postalo njeno glavno poslanstvo, še posebno se posveča barjanskemu okarčku (Coenonympha oedippus) na Ljubljanskem barju in na Krasu. Pri tem raziskuje ekološke potrebe vrst, populacijsko dinamiko ter razvojni ciklus vrst v povezavi s habitatnimi tipi in njihovim primarnim ohranitvenim stanjem. Že od začetka je vključena v pripravo strokovnih izhodišč in monitoring vrst za Naturo 2000 v Sloveniji.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine