Čeferin, Barbara (1968–)

ČEFERIN, Barbara (rojstno ime Barbara Sršen, vzdevek Srša), fotografinja, galeristka (r. 21. 7. 1968, Celje). Oče Janez Sršen, slavist, mati Helena (Lenka) Sršen, r. Drnovšek, inženirka strojništva. Mož Aleksander Čeferin, odvetnik, nogometni funkcionar, brat Matej Sršen, odvetnik, soustanovitelj glasbene skupine Grupa 92, tast Peter Čeferin, odvetnik, svak Rok Čeferin, ustavni sodnik, svakinja Petra Čeferin, arhitektka.

Otroštvo je preživela v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo in 1983–87 srednjo šolo. 1987–93 je študirala španščino in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter absolvirala 1993. Med študijem je kot fotografinja delala za različne časopise, največ za Mladino, pri kateri je bila 1989–94 stalna honorarna fotografinja. 1996–2003 je bila urednica fotografije pri reviji Jana. 2003 je ustanovila Galerijo Fotografija v Ljubljani, prvo zasebno galerijo, specializirano za umetniško fotografijo v Sloveniji, ki jo tudi vodi.

Kot ena redkih slovenskih fotoreporterk v drugi polovici osemdesetih in začetku devetdesetih let 20. stoletja je svojo fotografsko pot začela pri časopisni hiši Delo ter objavljala v njenih različnih edicijah. Objavljala je v večini slovenskih časopisov in revij ter v nekaterih jugoslovanskih (Ambient, Start (Hrvaška), Tribuna, Dnevnik, Mladina, Stop, Jana, Modna Jana, Hiše, Viva, MM, Vreme (Srbija), Slobodna Dalmacija (Hrvaška)). Sodelovala je s fotografsko agencijo Pristop. Poleg reportažnih je v medijih objavljala tudi fotografije drugih zvrsti, npr. portrete. Njene reportažne fotografije o vojni za samostojno Slovenijo so bile objavljene v knjigi Deset dni vojne za Slovenijo (1991). 1991 in 1992 je bila uvrščena v ožji izbor letnega natečaja francoske fotografske revije Photo. Ukvarja se tudi z gledališko fotografijo, v preteklosti je fotografirala za več slovenskih gledališč (Koreodrama, SNG Drama, Glej, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko). Pri gledališki fotografiji se dviga nad dokumentarno raven in se s subtilno avtorsko govorico poglablja v psihološko zgradbo likov, v kompoziciji pa izlušči likovne kvalitete scenografije. Po odprtju Galerije Fotografija se fotografiji posveča manj, še vedno se ukvarja z gledališko (za Anton Podbevšek teater) in reportažno fotografijo, npr. 2017 je za Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA) naredila fotoreportažo iz begunskega centra Zaatari v Jordaniji.

Z ustanovitvijo galerije, specializirane za umetniško fotografijo, je v slovenskem prostoru zapolnila vrzel na področju fotografskih galerij ter številnim domačim in tujim fotografom omogočila, da se lahko predstavljajo slovenski publiki. Slovenske fotografe zastopa na domačem in tujem umetnostnem prizorišču ter si prizadeva za promocijo in uveljavitev slovenske fotografije v mednarodnem okolju, pri čemer sodeluje z galerijskimi institucijami in drugimi organizacijami iz Slovenije in tujine (mdr. s festivalom mlade evropske fotografije Circulation, festivalom PhotoMed). Gostuje tudi na mednarodnih fotografskih sejmih, med katerimi so Vienna Fair (2009), Paris Photo (2010, 2011), MIA (2011, 2012), Art Paris (2013), Photo Basel (2016–19) in Viennacontemporary (2019). Med vidnejšimi razstavami, ki jih je pripravila, je bila Neorealizem, nova podoba v Italiji 1932–1960 (2018). Organizirala je tudi razstave svetovno znanih fotografov, npr. Marca Ribouda, Helmuta Newtona, Rogerja Ballena in Nina Migliorija. V okviru galerije je odprla specializirano knjigarno, namenjeno umetniški fotografiji. Bila je urednica ali sourednica več katalogov fotografskih razstav, med pomembnejšimi sta katalog Marjana Pfeiferja (2006) in razstave italijanskega neorealizma (2018). Bila je članica strokovnih žirij fotografskih natečajev (npr. National Geographic Slovenija in National Geographic Junior, 2008–09; Slovenske fotografinje se predstavijo, 2017). Njene fotografije hranijo v zbirki Moderne galerije.

V mladosti se je uspešno posvečala športu, trenirala je košarko pri Košarkarskem klubu Slovan. 1974 je nastopila v kratkem filmu Jožeta Pogačnika Šport na ulici.

Je soprejemnica nagrade zlati MM za Mladinin koledar 1992.