Battelino, Darinka (1940–)

BATTELINO, Darinka (Darinka Battelino Muršič), gradbenica (r. 23. 11. 1940, Ljubljana). Oče Roman Battelino, gradbenik, mati Marija Dita, r. Katzier. Mož Milan Muršič, strojnik, sin Tadej Battelino, pediater, hči Saba Battelino, otorinolaringologinja.

Po osnovni šoli v Ljubljani je obiskovala I. gimnazijo v Ljubljani (1951–59), kjer je tudi maturirala. 1959–63 je študirala na Gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter 1963 diplomirala (za diplomsko nalogo je 1964 prejela študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani). Študij je nadaljevala na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je 1969 magistrirala z nalogo Račun deformacij in konsolidacije tal ob upoštevanju nelinearne in viskozne deformabilnosti. 1971 je vpisala doktorski študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter 1976 doktorirala z disertacijo Reološki odnosi za zemljine po eksperimentih ter v računih deformacije tal in tako postala prva ženska z doktoratom znanosti na področju gradbeništva na Slovenskem.

1963–91 je poučevala na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je najprej zasedla mesto asistentke za predmet Mehanika tal, nato je bila izvoljena za docentko za predmete Zemeljska dela, Izbrana poglavja iz zemeljskih del in Eksperimentalne metode v mehaniki tal (1977) ter 1987 za izredno profesorico za geotehniko. 1977–91 je predavala tudi na Višji tehniški šoli oz. Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru (predmeta Zemeljska dela I in Zemeljska dela II). 1991 se je zaposlila na Univerzi v Trentu, 1993 pa na Univerzi v Trstu, kjer je predavala do 2007. 1992 je bila tri mesece gostujoča predavateljica na Univerzi Obafemi Awolowo v Nigeriji. Prizadevala si je za vzpostavitev bilateralnega sodelovanja med univerzami v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, na Dunaju in v Trstu.

Raziskovalno je delovala na področju geotehnike, kjer se je posvečala zlasti uvedbi triosnih preiskav na majhnih valjastih vzorcih zemljin (z avtomatskim beleženjem izmerkov), gabionskim podpornim konstrukcijam in uvedbi armirane zemljine v slovensko okolje, kjer je opravila pionirsko delo (sodelovala je pri projektiranju in gradnji podpornih konstrukcij iz armirane zemljine: 1980 za priključni nasip zahodne obvoznice Podutik (Ljubljana), 1981 na mejnem prehodu Šentilj in 1981 za Pobreško cesto v Mariboru). Spremljala je tudi obstojnost dveh poskusnih avtocestnih nasipov na zelo deformabilnih tleh v Maleziji in sanacijo pobočij kamnoloma Piave Dal Cin v Italiji. Pomembno je sodelovala pri izvedbi eksperimentalnih preiskav dinamične obremenitve nasipov iz armirane zemljine na Zavodu za raziskave materiala in konstrukcij (ZRMK) v Ljubljani.

1978 je prejela priznanje Skupščine mesta Ljubljane za sodelovanje pri izgradnji objektov iz prvega samoprispevka. 1982 je prejela Kavčičevo nagrado za izredne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu v gradbeništvu.