Česen, Frank (1890–1983)

ČESEN, Frank, ameriško-slovenski kulturni delavec (r. 23. 1. 1890, Dob, Domžale; u. 11. 6. 1983, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike). Oče Peter Česen, čevljar, mati Marija Urankar.

Mladost je preživel v Dobu, kjer je končal štirirazrednico, nato pa služil kot pastir, se učil za čevljarja in delal v trgovini z lesom. Prvi je v ZDA odšel njegov oče, Frank se mu je pridružil 1906, ko je dopolnil šestnajst let. Zaposlil se je kot delavec pri železnici v Clevelandu, nato pa kot rudar v severni Minnesoti.

1909 je postal član dramskega odseka društva Lunder Adamič (ustanovljeno 1908) pri Slovenski svobodomiselni podporni zvezi s sedežem v Chicagu.

V Clevelandu se je 1916 včlanil v Jugoslovansko socialistično zvezo. Bil je eden ustanovnih članov dramskega društva Ivan Cankar iz Clevelanda (1919–62) in še istega leta postal njegov predsednik. Igral je v številnih vlogah, kot igralec in režiser je sodeloval še pri drugih dramskih in pevskih društvih (dramska društva Anton Verovšek, Naša zvezda, Triglav in Slovan iz Clevelanda, dramsko in pevsko društvo Bled iz Detroita, clevelandski pevski zbor Zarja).

Bil je eden vodilnih kulturnih delavcev v izseljenski skupnosti v Clevelandu, ki se je med drugo svetovno vojno tudi politično opredelil ter sodeloval pri Slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora in Slovensko ameriškem narodnem svetu (SANS, ustanovljen 1942), katerega cilj je bil pomagati pri osvoboditvi slovenskega ozemlja in nastanku države Slovencev v okviru svobodne federativne Jugoslavije. 1945–53 je bil zadnji predsednik SANS.

V Ameriškem družinskem koledarju, Majskem glasu, Cankarjevem glasniku, Proletarcu in Prosveti ter v kanadskem Dnevniku – Slovene Diary je objavljal črtice, novele, različne članke in zgodbe o izseljencih, spomine, humoristične spise in dramska besedila.

Česen je želel nagovarjati širok krog bralcev. Njegova dela zaznamujeta realističen slog in ljudski jezik z močnimi ameriškimi primesmi. Zgodnje zgodbe, v katerih uporablja pripovedni okvir, se tematsko navezujejo na posameznike posebneže. Vrhunec njegovega ustvarjanja so proletarske zgodbe, v katerih ostaja estetsko in oblikovno preprost ter se opira na nezahteven humor in anekdotičnost. Podobno velja za reportažne zapise o posameznih slovenskih izseljencih. Njegova dramska besedila so bila namenjena objavi in uprizoritvi, vendar se podatki o morebitnih uprizoritvah niso ohranili. Imajo značilnosti ljudske igre, tipične so enodejanke, npr. vaško-mestne burke s petjem ali politične agitke, v soavtorstvu je napisal tudi priložnostno tridejanko. Pisal je tudi publicistične prispevke, v katerih je zagovarjal potrebo po delavski propagandi v književnosti in še posebej v dramatiki.

Česen je deloval v času, ko je bil ameriško-slovenski časopisni in revijalni tisk na vrhuncu moči. Zato ga je s pridom izkoriščal za objavljanje svojih del in s tem za širjenje socialističnih idej. V knjižni obliki ni izdal nobenega dela.